V prejšnji kolumni sem pisala o velikih oglasnih panojih in tablah, ki so našle svoje mesto celo na kozolcih ob novem odseku gorenjske avtoceste. Pa me je prijateljica okarala, češ da je logično, da se zasebniki znajdejo in oglašujejo restavracije, sobe, turistične kmetije ... saj zaradi poglobljene avtoceste turisti ničesar ne opazijo. Glej ga, zlomka, pa sem se strinjala. In po nekaj argumentih za in proti me je prijateljica pogledala in rekla: "Saj smo sami izbrali poglobljeno avtocesto." Hmm...

Vsi smo odločali
Da, res je. Prebivalci smo imeli moč odločati, ali bo trasa Vrba–Peračica poglobljena ali ne. Zanima me, koliko ljudi je bilo s tem seznanjenih in ali bi dejansko lahko vplivali na to ali pa je šlo zgolj za pravno formalnost, v praksi pa je niti vlekla izbrana elita. In hkrati, koliko nas je pravzaprav kompetentnih odločati o tem, saj gre za vrsto različnih vidikov, ki upravičujejo sedanje stanje ali dokazujejo napako.

Kolumnistka

izraža svoja mnenja, ne mnenja uredništva.

Argumenti za in proti
Poglobljena trasa je vsekakor prednost iz okoljevarstvenih razlogov, saj omogoča ustrezno protihrupno zaščito kot tudi usedanje trdih strupenih delcev in drugih škodljivih emisij na brežinah in v koridorju. Onesnažževanje zraka je za načrtovalce pri poglobljeni trasi problematično z vidika "visokih koncentracij" v koridorju ceste, ki so nevarne za udeležžence prometa. Za lokalno prebivalstvo je bistveno, da se onesnažževanje zraka ne širi preveč v okolico, saj je s tem povezano tudi onesnažževanje tal s težžkimi kovinami. Nives Čorak iz Društva za varstvo okolja Radovljica je dejala, da bi morala biti cesta še bolj poglobljena, vsekakor najmanj šest metrov, zaradi večih razlogov: hrup, onesnaževanje zraka, vpliv na živali ...

Denar je poglavje zase
Kot negativne dejavnike bi lahko izpostavili finančni vidik in vpliv na lokalni turizem. Vendar tudi finančni vidik ni zgolj posledica poglobljenosti (v smislu, da je bil projekt tako drag zgolj zaradi poglobljenosti) in bi ga bilo treba vnovič preučiti. Največja napaka (beri vzrok za visok znesek na računu) je zgrešena izpeljava trase. Politika, kajpak. Saj je bilo več različnih variant, kje bi bila lahko trasa izpeljana. Hkrati je vprašanje, koliko nepravilnosti in dodatnih stroškov je nastalo pri izpeljavi podizvajalskih del, koliko viaduktov je bilo res potrebnih.

Kar se tiče turističnega vidika, pa je res, da se ne vidijo lokalne vasi, vendar arhitektura naših naselij ni v tako lepem stanju, da bi nam bila lahko v ponos. Kot je dejala Nives Čorak: "Vidi se ravno tisto, na kar smo lahko ponosni, utrinek naših čudovitih gora." Naše gore so popolnoma dovolj, da naredijo vtis na tujca, ki se mimo Gorenjske pelje nekaj minut.