Povprečen slovenski avto je že starejši od 10 let. In prav toliko je stara zdajšnja generacija izredno uspešnega modela volvo XC90. Do pred kratkim največji model v švedski paleti pa je namesto zaslužene upokojitve doživel pomladitev. Pa se je sploh sposoben kosati s sodobnimi sedemsedežnimi konkuretni? Preverili smo na testu.
XC90 je bil leta 2015 prvi volvo generacije, ki je uvedla nov oblikovalski jezik in koncept čiste notranjosti z malo fizičnimi gumbi in velikim sredinskim zaslonom. To je bilo še redkost. Zaradi asistenčnih sistemov takratne generacije in trdne strukture je veljal in še velja za enega najbolj varnih avtov na cesti. Spomnim se za tisti čas nezaslišane odločitve znamke, da bo v premijski avto takšnih mer vgrajevala samo še štirivaljne motorje. Sledil je velikanski prodajni uspeh, ves čas je bil med najbolj uspešnimi modeli znamke in svojega premijskega segmenta sploh. Zelo iskan je tudi med rabljenimi.
Zdi se, da se v vseh teh letih nikoli ni postaral, ostal je aktualen in je s stalnimi posodobitvami brez težav lovil hiter tempo sprememb. Tako 'mimogrede' je dobil zmogljivo Googlovo platformo, ki dovoljuje stalne posodobitve po zraku, pa nove asistenčne sisteme, boljše zaslone, matrične luči … Izgubil pa je večino motorjev vključno z dizli - zdaj je na razpolago le v oznakah B5 in T8 - slednji skriva zmogljivega priključnega hibrida.
Kar pa je ohranil ves ta čas, je bilo izrazita težnja k udobju za vse potnike. Z zadnjo, že tretjo prenovo je vse skupaj še nadgradil. Na krajšem druženju s prenovljenim XC90 letnika 2025 v različici T8 nas je zanimalo, kaj zmore.
Podatki o vozilu (volvo XC90 T8 ultra plus)
Pogon: priključni hibrid, 4x4
Največja moč: 335 kW (455 KM)
Navor: 709 Nm
Mere v mm (D x Š x V, medosje): 4.953 x 1.923 x 1.771; 2.984
Prtljažnik v litrih: 262 - 640 - 1.816
Zmogljivosti: 180 km/h, pospešek 5,4 sek od 0 do 100 km/h
Poraba na testu (kombinirana): 4,5 l/100 km (s polno baterijo)
Cena avta: od 89.990 (testni 61.454 evrov)
Postaven takrat, postaven še danes
Oblikovno je storil lep korak naprej. Razpoznavni silhueti, ki ostaja z dolžino pod petimi metri že redkost, je dodal sodoben, še bolj minimalistično brezčasen dotik. Ta ob pomoči nove maske z nasproti spuščajočimi letvami, polnejšimi odbijači ter kar nekaj kroma poudarja videz premijskega ranga. Gre za t. i. bright različico, na drugi strani izbire je še 'dark' s poudarjeno zatemnjenim, bolj športnim videzom. Posebej izstopajo prednja svetila z originalno zasnovo votlega Thorovega kladiva, in brezšivno pretakajočo se svetlobo.
Podobno lahko rečem za notranjost, ki pa se ji leta sicer na posameznih delih že krepko poznajo. Na primer pri preplastičnem, premalo premijskem občutku na nekaterih mestih (gumb za glasnost, rešitev tipk na volanu …). A leto izdelave originala so kar dobro prekrili z uporabo nekaterih novih oblog na armaturi in vratih, prefinjeno ambientalno osvetlitvijo, prozornim kvadrom namesto prestavne ročice, predvsem pa z zdaj 11,2-palčnim zaslonom, ki so ga lebdeče namestili na armaturno ploščo. Potem je tu še nekaj dodatnih trikov v opremi plus dark, kot je opcija koncertnega Bowers&Wilkins ozvočenja ali pa fantastično udobnih prednjih sedežev s funkcijo spa masažnih programov.
Celotna raven izdelave deluje vrhunska, namenjena za dolga leta uporabe.
Za sedem, z vgrajenim otroškim sedežem
XC90 je serijsko sedemsedežnik, kar pomeni, da je celostno poskrbljeno tudi za razširjeno družino. V drugo vrsto je prenesenega večina osnovnega udobja prednjih sedežev, povsem razkomoteno vsaj na stranskih sedežih sedijo tudi odrasli potniki, sedeži so vzdolžno pomični. Testni avto je imel za Volvo unikaten trik, ki izvira še iz 90. let - akreditiran otroški sedež, vgrajen kar v sedalni del sredinskega sedeža.
Iz prtljažnega dna se po potrebi dvignega še dva dodatna sedeža. Seveda sta namenjena mladini, visoki tam do 160 centimetrov, za višjerasle zmanjka udobja za kolena in tudi glave. Zelo dobro je poskrbljeno za zračenje vseh treh vrstah, kot tudi za polnilne priključke in držala za pijače.
Na splošno je potniška kabina zračna, prostorna, ambient deluje skandinavsko pomirjajoče. Prtljažnik z ravnim dnom je pri postavitvi petih sedežih ogromen, pri sedmih še dovolj velik, pri zgolj dveh pa na ravni manjšega dostavnika. Ob tem je še polno raznih detajlov, s katerim je mogoče prtljažnik bolje izkoristiti, razdeliti po območjih. XC90 je priljubljen tudi med lastniki takšnih in drugačnih prikolic, verzija T8 je registrirana za vleko mase 2,2 tone.
Dva pogona, pristoji mu predvsem eden
Omenjeni pogon v T8 je močnejša alternativa pogonu štirivaljnika B5 s 184 kW (250 KM). Slednje se sicer sliši kar precej, a poraba je bencinskemu pogonu in prek dve toni težkemu avtu temu primerna. Zato se zdi priključni hibrid T8 po tej plati precej boljša izbira. Ima že močno navit štirivaljnik z 228 kW, ki mu je na zadnjo os dodan še elektromotor s 107 kW in lastnimi 309 Nm navora. Sistemska moč 4x4 pogona je torej kar 335 kW (455 KM) in prek 700 Nm navora! Ko takle velik in na videz okoren družinski avto v manj kot 5,5 sekunde švigne do stotice, za zunanje opazovalce in sopotnike deluje impresivno. Še pomembneje pa je, da ima pogon odgovor na veliko večino vseh izzivov in situacij na cesti in da je relativno varčen.
Baterija elektropogona je po prenovi konkretno povečala zmogljivost, zdaj ima 18,8 kWh, kar pa je po mojem mnenju še vedno preskromna zaloga energije glede na dobre veze Volva s Kitajci. Zakaj? Doseg zgolj na elektriko je v realnosti le kakih 30 kilometrov. Od tam naprej je T8 samo še hibrid. Doseg na elektriko je takšnega dolgoprogaša malo in ne pokriva niti tipičnih dnevnih poti izven mesta ter nato večerni priklop na domači vtičnici.
Podpira pa 11 kW polnjenje na javnem omrežju, baterija se napolni v treh urah. Plus priključnega hibrida je vseeno relativno ugodna poraba tudi, ko je baterija prazna. V kombiniranem režimu 'gremo povsod' je avto porabil 8,8 litra na 100 kilometrov, z udobno avtocestno vožnjo je bila poraba celo malenkost pod sedmimi litri. To je pod črto konkretno bolje od šibkejšega, pa seveda tudi cenejšega B5 bencinarja z mehkim hibridom.
Udobna vožnja, napredne zmožnosti
Če je treba izpostaviti še kakšno polje, kjer XC90 kljub letom ostaja vrhunski, je to udobje vožnje. Doplačilo za zračno vzmetenje je skorajda nujno, saj takrat ta 'starček' postane še bolj udoben in nenaporen ne glede na začrtano razdaljo. Nežno pobiranje lukenj in neravnin, ohranjanje smerne in prečne stabilnosti, odlično zatesnjena potniška kabina, kakovost sedežev najvišjega ranga … Vse to ga naredi za izvrstnega vsakodnevnega družinskega potovalnika. Podvozje in delovanje pogona je mogoče prilagoditi za vožnjo v 4x4 pogojih, čeprav po tej plati tehnologija ni tako dodelana kot pri nemški konkurenci.
Omenjena Googlova platforma deluje znano iz pametnega telefona, z možnostjo nalaganja aplikacij in hitrim dostopom do Googlovih storitev. Avto je mogoče do določene mere manipulirati tudi na daljavo prek aplikacije, nenavadno pa je vsaj v testnem avtu Apple CarPlay deloval le prek kabla. Asistenčni sistemi tradicionalno za znamko delujejo prav dobro, posebej velja izpostaviti kakovost kamer.
Volvo XC90 je pod črto model, ki se izredno počasi stara. Oziroma je z zadnjo posodobitvijo in ob vnovičnem porastu zanimanja za termične avtomobile brez težav odložil upokojitev še za vsaj nekaj naslednjih let. Ob sem udobju in tehnologiji je sicer cenovno konkurenčen, vendar pa s ceno, ki se je pri testniku z dodatno opremo povzpela prek meje stotisoč evrov, nikakor ni poceni. Še vedno torej drži tudi status ekskluzivizma.
Predrag za tehnologijo staro 10 let. 18 KW baterija, ne se hecat!
Če se ti denar valja vsepovsod,ga imaš v izobilju,si ga lahko privoščiš,drgač je že manjše popravilo problem,vsi ga hvalijo dokler …