Beseda Ford nas takoj spomni na ameriškega podjetnika Henryja , ki je s svojim tekočim trakom industrializiral proizvodnjo v Ameriki in s tem položil temelje moderni kulturi. Leta 1903 je ustanovil podjetje Ford Motor Company in za prvi avto, Model A, razvil posebne črke, okvirjene z robom v stilu art nouveau. Znak je bil čista uspešnica, z nekaj popravki še danes ostaja eden od najbolj znanih logotipov po svetu. Podaljšani F in D s krilci sta se pojavila leta 1906, leto pozneje pa je ovalna oblika začela oglaševati zanesljivost in varčnost.

Pokukajmo še malo k Italijanom. Če je bil RR kraljevski, je Maserati božanski. Poleg tega, da je dostopen le izbrancem, tudi božje "orožje" na njegovem nosu priča o tem. Simbolizira namreč trident boga voda Neptuna, ki je strašno orožje uporabljal na nepokornih ljudeh. Narisal naj bi ga Mario, eden od šestih Maseratijevih bratov, ki so v dvajsetih letih začeli proizvajati te ekskluzivne lepotce. Uporabil je kar ikono ljubljenega mesta Bologne, kip Neptuna na vrhu vodnjaka.

V začetek prejšnjega stoletja spadata tudi dva obrnjena V-ja. Ko je André Citroën v Varšavi odkupil licenco za orodjarno in proizvodnjo zobatih koles, ga je nekaj v njih spominjalo na vzorec ribje koščice in našitek na rokavih podčasnikov. Podoba je postala zaščitni znak francoskih avtomobilov, ki jih je lansiral ustanovitelj. Z leti sta puščici na različnih modelih izginjali prav tako divje, kot sta se znova pojavljali, in proti koncu dvajsetega stoletja pridobili še krilca.

Ena od najbolj inovativnih avtomobilskih znamk pa datira celo v leto 1900. Trikraka zvezda se je v stotih letih le malo spremenila. Ves ta čas se ni utrudila simbolizirati vsestransko motorizacijo, ki si jo je želel in jo tudi uresničil eden od njenih ustanoviteljev Gottlieb Daimler . Njegovi motorji so bili namreč uporabljeni tako na kopnem kot v vodi in zraku. Njegov tekmec Carl Benz je takrat izdeloval enaka vozila in ker je bila zmeda prevelika, sta se uspešni podjetji junija 1926 združili v Daimler-Benz AG. Avtomobili pa so dobili ime po hčerki dirkaškega entuziasta Emila Jellineka , ki je na Daimlerjev dirkalnik nalepil ime Mercedes . Po ljubljeni hčerki se je namreč imenovalo njegovo moštvo in ko je pod tem imenom zmagovalo, je uradno ime vozila že leta 1902 postalo mercedes.

V še eni nemški zgodbi o uspehu sodeluje tudi znani belo-modri propeler. Leta 1917 je Franz Jozef Popp ustanovil podjetje Bayerische Motoren Werke . Nekateri ugibajo, da je znak črpal podobo iz letalskega propelerja, vendar drugi to zgodbo zavračajo. Okrogel simbol naj bi namreč obstajal precej pred reklamo leta 1929, kjer ima letalo na mestu propelerja BMW-jev znak, saj so poskušali povečati prodajo svojih letalskih motorjev. Pred tem naj bi modro-beli kvadranti poveličevali kar barve svobodne dežele Bavarske.

Fiat pa je svoje ime sestavil kar iz kratic tovarne – Fabbrica Italiana Automobili Torino . Njegov znak je ves čas dinamičen, saj mu dodajajo nove komponente. Bil je že prav vse, od zlate pravokotne in ovalne ploščice, prek okrogle do kvadratne in skorajda trapezne oblike, seveda vedno z imenom na sredini.

S prav tako bogato zgodovino se lahko ponaša Audi. Njegovi štirje prepletajoči se prstani sestavljajo ambicije štirih najstarejših nemških neodvisnih avtomobilskih podjetij, ki so leta 1932 združili moči v zmagovalno kombinacijo. Družba pod imenom Auto Union tako vključuje štiri znamke: Audi , Horch , DKW in Wanderer . Do imena, ki ga uporablja še danes, je prišla zaradi desetletnega sina poslovnega partnerja ustanovitelja Augusta Horcha . Fant je prevedel Horchevo ime, ki v nemščini pomeni slišati, v latinščino, in rodil se je audi.

Francoska znamka Peugeot že na prvi pogled opozarja na levjo moč. Emblem kralja živali namreč izhaja iz leta 1850, ko se je obrtniška družina Peugeot uspešno ukvarjala s proizvodnjo železa. Po svojem kavnem mlinčku so znani še danes, še bolj pa po avtomobilih, pregovorno mo(go)čnih kot lev.

Močne živali se kar rade pojavljajo na divjih jeklenih konjičkih. Poslovnež Ferruccio Lamborghini , ki je najprej proizvajal traktorje, je vozila iz svoje avtomobilske tovarne opremil kar s svojim zodiakalnim znakom. Zlat bik na črni podlagi pa je sumljivo spominjal na znak njegovega tekmeca, ki ga bomo spoznali prav zdaj.

Glede na eminentno družbo in konjske moči seveda na koncu nikakor ne gre pozabiti še na dve rivalski živali. Črnega konja na rumeni podlagi, kot poklon uradni barvi rojstnega mesta Modena, je na svojem avtu uporabil Enzo Ferrari , potem ko je leta 1923 zmagal v avtomobilski tekmi v Raveni. To zmagovalno žival mu je takrat predlagala grofica Paolina , mama pilota Francesca Baracce , ki je po prvi svetovni vojni postal italijanski nacionalni junak. Konja je za srečo risal na svoja letala, saj je bil tudi izvrsten jezdec. Ferrari je pod živaljo dodal še črki S(cuderia) in F(errari).

Zanimivo je, da se skoraj isti vzpenjajoči se konj pojavi tudi na avtomobilih znamke Porsche iz Stuttgarta. Dr. Ferdinand Porsche naj bi si znak za svoje športne avtomobile sposodil kar pri mestnem grbu. Najbolj zanimiva povezava zadnjih dveh konjičev pa je, da starinsko ime mesta Stutengarten pomeni konjska farma, prav tako kot ferrarijeva scuderia.