Letošnji prvi sneg je prišel v času, ko skoraj nihče na avtomobilu še ni imel nameščenih zimskih pnevmatik; jaz nisem bil nobena izjema. Zakaj bi jih sploh imeli, ko pa se je oktober šele prevesil v drugo polovico in so še nekaj dni prej vladale jesenske temperature? Toda zgodilo se je ravno to, da sta nenaden padec temperatur in nastanek ciklonskega območja nad našimi kraji poskrbela za prve snežne padavine. In kaj se je tiste dni dogajalo na naših cestah? Prav nič oziroma tisto, ker se vedno dogaja. Ljudje so, kot da ne bi opazili, da je jutranja temperatura padla močno pod ledišče in da so ceste po večini države vsaj vlažne, če ne celo zasnežene, brez zimske opreme drveli v službo.

Eno od takšnih juter sem na cesti srečal nemalo junakov, ki so imeli prekratko varnostno razdaljo, medtem pa pri hitrosti nad zakonsko dovoljeno telefonirali in izsiljevali pri vstopu na avtocesto s selitvijo na prehitevalni pas. Zato sem se takrat še čudil, da ni bilo nesreč še več. Če pa bi se to vendarle zgodilo, bi bili spet krivi cestarji, češ da niso pravočasno začeli soliti cest. Toda tokratno krivdo bi morali pripisati nam in našemu vedenju in ne njim. To se hvala bogu ni zgodil.