Vodik je vse naokoli nas, v praktično brezmejnih količinah. Zato številni znanstveniki in tudi nekatere avtomobilske tovarne (Toyota, BMW ...) verjamejo, da je to gorivo prihodnosti, tudi za pogon vozil. Z njim bi namreč nadomestili ne ravno naravovarstveni koncept izdelave baterijskih vozil. Še posebej pri vozilih za prevoz velikih tovorov ali takšnih za na daljše razdalje predstavlja trenutni baterijski pogon veliko omejitev, zaradi potrebne količine baterijskih celic in posledične mase.
A ena bistvenih težav pri dosedanjem razvoju vodika kot energenta je, da gre za izjemno lahek plin. Za primerjavo, vodik je tako redek, da bi v naravnih okoliščinah potrebovali rezervoar prostornine 11 tisoč litrov, da bi v njem ujeli en kilogram vodika, ki bi zadoščal za pot 100 kilometrov.
Princip delovanja vodikove gorivne celice
Vodik na anodi v gorivni celici reagira s kisikom s katode, še enim naravnim plinom. Pri tej naravni reakciji se sprošča električna energija. Stranski produkt pa so samo molekule čiste vode.
Zato vodik shranjujejo v rezervoarjih pod velikanskimi pritiski tja do 700 barov, kar pa povzroča težko premostljive probleme pri prevozu in shranjevanju, tako na črpalkah kot v samih avtomobilih. V rezervoarjih avtomobilov na vodik so danes tako vsega tri ali štirje kilogrami vodika.
BBC poroča, da so morda znanstveniki odkrili način, kako zaobiti ključni izziv visokih pritiskov. Na ameriški univerzi Northwestern University v mestu Evenston so razvili material, ki je sposoben nase vezati ali sproščati molekule plina.
"Če gobo za umivanje polijete z vodo in jo uporabite, ji s stiskanjem sproščate vodo," pojasnjuje Omar Farha, eden od znanstvenikov, ki stojijo za odkritjem. Predstavili so ga v strokovni reviji Science. Material po njegovih besedah deluje prav tako kot goba, saj je mogoče z regulacijo pritiska programirano vezati nanj in sproščati molekule plinov, tudi vodika. Pritisk, ki je za to potreben, pa je bistveno nižji, kot bi moral biti sicer za stiskanje v klasične rezervoarje.
"V porah metal-organskega okvirja lahko shranjujemo ogromne količine vodika ali metana ter jih sproščamo za pogon motorja pri nižjih pritiskih, kot jih potrebujejo trenutna vozila na gorivne celice," je razložil Farha. Skupaj z ostalimi raziskovalci je prepričan, da bo mogoče odkritje uporabljati v razvoju transportnih vozil.
Farha je pojasnil, da so material razvili na podlagi izkušenj sodelovanja z ameriškim obrambnim ministrstvom, ki je iskalo absorpcijski material, s katerim bi lahko vojake zaščitili pred napadi s strupenimi plini.
Novi material zadostuje vsem ostrim kriterijem, ki jih je glede novih načinov shranjevanja alternativnih virov energije znanosti zastavilo ameriško ministrstvo za energijo. Zdaj so na potezi proizvajalci vozil.