Problem slovenske družbe je prevlada političnega podsistema kot "dokončnega arbitra", je dejal predsednik prve demokratično izvoljene Skupščine RS France Bučar. Posledica tega je po njegovem ta, da prehajamo v avtoritarno obliko vladanja, družbeni podsistemi pa lahko svoje interese uveljavljajo le preko politike. Bučar, sicer eden od snovalcev slovenske ustave, je opozoril tudi, da smo dosegli "istost" zakonodajne in izvršilne oblasti.

Izvor tega stanja Bučar vidi v tem, da je mlada slovenska demokracija prevzela družbo, ki jo je socializem razgradil "na brezmočnega posameznika". Tako smo bili postavljeni pred paradoks, da "zgradimo demokratično družbo z instrumentarijem totalitarne družbe".

Omenjeni paradoks je po njegovem moral nujno pripeljati do notranjega konflikta. Za Bučarja je namreč "vsa moč skoncentrirana v političnem podsistemu, zato tak velikanski pritisk na osvojitev političnih funkcij, ker samo preko mesta v politiki lahko kaj vplivaš na spremembe v družbenem življenju".

''Zakonodajna in izvršilna oblast se prelivata v eno samo''
Tako po "logiki stvari" prihajamo do avtoritarne oblike vodenja družbe, meni Bučar, ki pa je sistemska in potemtakem lastna vsaki vladi. "Politična stranka, ki je dobila na volitvah največje število glasov oziroma največjo moč, oblikuje tako parlament kot vlado," opozarja ter dodaja, da se v sedanjem stanju zakonodajna in izvršilna oblast "prelijeta v eno samo oblast, katere vrh pa pravzaprav ni v parlamentu samem, ampak izven parlamenta – v vodstvu politične stranke". Po njegovem mnenju to lahko pripelje celo do stanja, v katerem je v nevarnosti sam demokratični sistem.

France Bučar na zasedanju DZ leta 1992 © BOBO

Anomalije, s katerimi se srečuje družba, so zato po Bučarjevo "posledica tega načina vodenja družbenih zadev". Pri tem je omenil vlogo politike v gospodarstvu. Koncentracija moči v politični podsistem po Bučarjevem mnenju škodi tudi gospodarskemu podsistemu. Tu država ni izvajala dolžne funkcije nadzora, pač pa je ostala "gospodar" omenjenega podsistema.

Vlada se ne more sklicevati, da "so neki tajkuni izkoristili priliko"
Kot pravi Bučar, hoče politični podsistem "svojo prevlado na področju gospodarstva ohraniti tudi še naprej, vendarle z drugačnimi metodami". Geslo o umiku države iz gospodarstva "pri nas sploh ni prišlo do stanja operativne izvršljivosti", je še prepričan Bučar.

Iz tega prihaja po njegovem do tega, da funkcije države prenašajo na organe in posameznike "izpod nivoja države brez državne kontrole", to pa je tudi vzrok za zadnje pojave na gospodarskem področju. Nobena vlada se zato, kot meni Bučar, ne more sklicevati na to, da "so neki tajkuni izkoristili priliko". "Čim vlada ugotovi tako stanje, morajo vsi alarmni zvonci začeti zvoniti," je opozoril.

''Ni vse zakonito tudi etično''
"Ni vse, kar je z zakonom dovoljeno, tudi etično sprejemljivo," je pojave v gospodarstvu, ki jih je sam omenil, še komentiral Bučar ter dodal, da "svoje države nismo ustanavljali za to, da bomo dobili neko novo kapitalistično družbo" , polno socialnih nesorazmerij. Zaradi vsega omenjenega je po Bučarjevem mnenju poglavitni problem, kako ustvariti pogoje, da tudi v institucionalni obliki pride do izraza nova družbena struktura oziroma da se slednja dejansko odrazi tudi v parlamentu.