Kdo v resnici služi na spletnih tržnicah? Odgovor preseneča ...

Foto: Saša Despot
Foto: Saša Despot
S prodajo prek e-tržnice so podjetja ustvarila okoli 597 milijonov EUR, polovico od tega mala podjetja.
Oglej si celoten članek

Statistični urad Republike Slovenije je 5. novembra 2026 objavil raziskavo o uporabi interneta, prisotnosti podjetij na spletu in prihodkih iz spletne prodaje.

Večina podjetij na spletu

Internet je v 1. četrtletju 2026 uporabljalo 93 % oseb, starih 16–74 let, 87 % večkrat na dan. 82 % jih je na njem iskalo informacije o blagu ali storitve (lani 79 %). Vsaj en spletni nakup v 12 mesecih (april 2025–marec 2026) pred anketiranjem je opravilo 69 % oseb, starih 16–74 let (lani 67 %). Internet je ključni vir za iskanje informacij, povečuje se tudi spletno nakupovanje.

92 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi letos dostopa do interneta prek fiksne širokopasovne povezave, kar je enak delež kot lani, tj. v letu 2025. Največ od teh podjetij (42 %) uporablja pogodbeno zagotovljeno hitrost prenosa vsaj 100, vendar manj kot 500 Mbit/s (40 % v 2025), 15 % pa si je zagotovilo hitrost vsaj 1 Gbit/s (13 % v 2025).

Dostop do interneta za službene namene imata skoraj dve tretjini (65 %) zaposlenih in samozaposlenih (62 % v 2025); po skupinah dejavnosti 58 % v proizvodnih in 74 % v storitvenih dejavnostih.

84 % podjetij je prisotnih na spletu s spletno stranjo, kar je enako kot leto prej – 82 % malih, 96 % srednje velikih in vsa velika podjetja; z vidika skupin dejavnosti 80 % podjetij v proizvodnih in 88 % v storitvenih dejavnostih.

Na svojih spletnih straneh podjetja najpogosteje predstavljajo izdelke ali storitve, kataloge oziroma informacije o cenah, kar omogoča 84 % podjetij. Tretjina oziroma 33 % jih na spletni strani objavlja prosta delovna mesta ali omogoča elektronsko oddajo prijave za zaposlitev.

Spletno prodajo oziroma oddajo rezervacije ali naročila prek elektronskega obrazca omogoča 21 % podjetij. Spremljanje statusa naročila ali sledenje pošiljke je na voljo pri 11 % podjetij, 9 % pa obiskovalcem omogoča, da na spletni strani prilagodijo lastnosti izbranega izdelka ali storitve.

46 % spletnih strani je večjezičnih, torej na voljo v najmanj dveh jezikih – 41 % malih, 61 % srednje velikih in 84 % velikih podjetij.

Foto: Jure Banfi podjetje Cornus pridelava sadik

Več kot polovica na družabnih omrežjih

Na družbenih omrežjih (npr. Facebooku, Linkedlnu, Instagramu, YouTubu, TikToku) imata uporabniški profil dve tretjini, tj. 67 % podjetij (65 % v 2025): 64 % malih, 80 % srednje velikih in 97 % velikih. 63 % jih ta omrežja uporablja za razvoj celostne podobe podjetja (povečanje ugleda) ali trženje izdelkov ali storitev (npr. za oglaševanje ali lansiranje izdelkov).

64 % podjetij je prisotnih na spletu in s spletno stranjo in profilom na družbenih omrežjih (62 % v 2025). Spletna prisotnost jim omogoča večjo prepoznavnost, lažji stik s strankami in učinkovito predstavitev svoje ponudbe.


Večji prihodek s spletno prodajo

V letu 2025 je 23 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi prejemalo naročila ali rezervacije prek spleta in tako ustvarilo prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev; 23 % malih, 24 % srednje velikih in 40 % velikih podjetij.

Podjetja so ustvarila prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev:

  • 18 % prek lastne spletne strani ali matičnega podjetja ali prek ekstraneta; 16 % malih, 21 % srednje velikih in 38 % velikih podjetij.
  • 11 % prek spletnih strani, ki jih uporablja več podjetij za prodajo izdelkov ali nudenje storitev (e-tržnice), npr. platforme za spletne rezervacije, dostavo ali prodajo fizičnih izdelkov; 11 % malih, 9 % srednje velikih in 12 % velikih podjetij.
  • Po skupinah dejavnosti so podjetja ustvarila prihodek s spletno prodajo izdelkov ali storitev:
  • 11 % podjetij v proizvodnih dejavnostih; 10 % s spletno prodajo prek lastne spletne strani ali matičnega podjetja ali prek ekstraneta in 3 % prek e-tržnice.
  • 35 % podjetij v storitvenih dejavnostih; 25 % s spletno prodajo prek lastne spletne strani ali matičnega podjetja ali prek ekstraneta ter 18 % prek e-tržnice.

Prihodek s spletno prodajo fizičnih izdelkov je ustvarilo 13 % podjetij. Enajst odstotkov podjetij je prihodek ustvarilo s storitvami, ki niso bile dostavljene elektronsko, med drugim z nastanitvami, prevozi in dostavo.

Foto: Saša Despot Centralno skladišče rezervnih delov za znamki Omoda in Jaecoo

Le 2 % podjetij sta prek spleta ustvarila prihodek s prodajo digitalnih izdelkov ali storitev, ki so bili tudi dostavljeni elektronsko, na primer z elektronskimi knjigami in časopisi, spletnimi tečaji, webinarji ali telekomunikacijskimi storitvami.

Spletna prodaja najvišja v storitvenih dejavnostih

Podjetja so v 2025 s spletno prodajo ustvarila za okoli 4,7 % vrednosti celotnega ustvarjenega prihodka (brez DDV) oziroma za okoli 4.834 milijonov EUR (brez DDV). Pri malih podjetjih je ta delež znašal 3,4 %, pri srednje velikih 8,4 % in pri velikih 3,4 % vrednosti svojega celotnega ustvarjenega prihodka (brez DDV). Podjetja v proizvodnih dejavnostih so ustvarila za 2,4 % in v storitvenih za 6,9 % vrednosti. 

Podjetja v storitvenih dejavnostih so s spletno prodajo ustvarila tri četrtine (75 %) celotnega prihodka (brez DDV).

Podjetja so 88 % prihodka iz spletne prodaje ustvarila prek lastne spletne strani, spletne strani matičnega podjetja ali ekstraneta, 12 % pa prek e-tržnic, kar je enak delež kot leto prej. S prodajo prek e-tržnic so ustvarila približno 597 milijonov evrov prihodka. Polovico tega zneska so ustvarila mala podjetja, po četrtino pa srednje velika in velika podjetja.

Tri četrtine oziroma 75 % prihodka iz spletne prodaje so podjetja ustvarila s prodajo fizičnih izdelkov, 21 % s storitvami in 4 % s prodajo digitalnih izdelkov ali storitev, na primer naročnin na pretočne storitve ali digitalnih revij.

Večino prihodka iz spletne prodaje, 64 %, so podjetja ustvarila s prodajo drugim podjetjem ali javnim ustanovam, 36 % pa s prodajo fizičnim osebam. Prihodki od spletne prodaje fizičnim osebam so znašali približno 1,737 milijarde evrov brez DDV.

Nekaj več kot polovico oziroma 53 % prihodka iz spletne prodaje so podjetja ustvarila v Sloveniji, 37 % s prodajo v druge članice Evropske unije in 10 % na trgih zunaj EU.

Spletno trgovanje na drobno in debelo

V dejavnosti trgovina na debelo in drobno (po SKD 2025: G 46 in G47) je 42 % podjetij v 2025 ustvarilo prihodek s spletno prodajo – za 6,6 % vrednosti svojega celotnega prihodka (brez DDV) ali okoli 2.408 milijonov EUR. 99 % te vrednosti je prinesla spletna prodaja prek lastne spletne strani ali matičnega podjetja ali prek ekstraneta.

Foto: Žurnal24 Nakup avtomobila preko interneta

V dejavnosti trgovina na drobno (po SKD 2025: G 47) pa je imelo lansko leto prihodek od spletne prodaje 48 % podjetij, ki so tako ustvarila za 5,5 % celotne vrednosti prihodka (brez DDV) oziroma okoli 1.052 milijonov EUR. 98 % tega prihodka so dosegla s spletno prodajo prek lastne spletne strani, 86 % s spletno prodajo fizičnim osebam in 60 % s prejetimi naročili od kupcev iz Slovenije.

Elektronsko trgovanje pomemben del dohodkov

Elektronska prodaja prek računalniške izmenjave podatkov (RIP) podjetjem omogoča avtomatizirano izmenjavo naročil med informacijskimi sistemi v dogovorjeni strukturni obliki, kar pospešuje poslovanje ter zmanjšuje napake in administrativne stroške. V 2025 je 8 % podjetij prejemalo naročila prek RIP; 5 % malih, 16 % srednje velikih in 45 % velikih podjetij.

Podjetja so tako ustvarila za 12,5 % vrednosti svojega celotnega prihodka (brez DDV) oziroma okoli 12.890 milijonov EUR – 7 % tega prihodka mala podjetja, 20 % srednje velika in preostalih 73 % velika. 58 % tega prihodka so podjetja ustvarila z naročili prek RIP iz drugih članic EU.

Podjetja so s spletno prodajo in naročili prek RIP (z elektronskim trgovanjem) ustvarila za okoli 17.728 milijonov EUR (brez DDV) ali za 17,1 % celotne vrednosti prihodka, ustvarjenega v letu 2025.

Morda vas zanima tudi:

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.