V nadaljevanju preberite:
- Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2025 povečala za 8,6 odstotka na 94,6 milijarde evrov, s čimer so konec leta predstavljala 134,3 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), ugotavlja raziskava nemške zavarovalnice Allianz.
- V povprečju je imel vsak prebivalec Slovenije 44.700 evrov bruto premoženja.
Največji delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev so glede na raziskavo predstavljale vloge (44,1 odstotka), sledili so vrednostni papirji (37,3 odstotka) ter zavarovanja in pokojninska sredstva (10,9 odstotka). Na drugi strani so se obveznosti slovenskih gospodinjstev lani povečale za 7,1 odstotka na 19,9 milijarde evrov oz. na 9380 evrov na prebivalca.
Ker so finančna sredstva rasla hitreje od obveznosti, se je neto finančno premoženje slovenskih gospodinjstev lani povečalo za 9,1 odstotka na približno 74,8 milijarde evrov. Neto finančna sredstva so tako znašala 35.320 evrov na prebivalca.
Deset odstotkov ima v lasti skoraj polovico
Poročilo ponuja tudi vpogled v porazdelitev finančnega premoženja. Ta kaže, da ima najpremožnejših deset odstotkov prebivalstva v Sloveniji v lasti 49 odstotkov vseh neto finančnih sredstev. V zavarovalnici s sedežem v Münchnu so te podatke zbrali v okviru priprave svojega rednega globalnega poročila o premoženju, ki podrobno obravnava finančni položaj in zadolženost gospodinjstev v skoraj 60 državah po svetu.
V letošnjem poročilu so zapisali, da je premoženje gospodinjstev po svetu lani doseglo novo rekordno raven. Svetovna finančna sredstva so se namreč kljub zahtevnim geopolitičnim in gospodarskim razmeram povečala za 8,6 odstotka na rekordnih 268.400 milijard evrov.
Toda po besedah glavnega ekonomista in glavnega direktorja za naložbe pri Allianzu Ludovica Subrana je to le polovica zgodbe. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, so se finančna sredstva od leta 2019 nominalno povečala za skoraj 50 odstotkov, po upoštevanju inflacije pa je bila njihova realna rast le 23-odstotna. Razlike med regijami so velike: v zahodni Evropi so se v tem obdobju povečala za vsega 0,5 odstotka, v Severni Ameriki za 21 odstotkov, na Kitajskem pa kar za 70 odstotkov.