Prvi sklop pravil je komisija objavila lanskega oktobra. V njih so zapovedali, da morajo izdelovalci televizorjev, pralnih strojev, pomivalnih strojev, luči, hladilnikov in še nekaterih gospodinjskih aparatov do leta 2021 nuditi naprave z daljšo življenjsko dobo, rezervne dele pa morajo zagotavljati kar 10 let. Podobno bo, če bodo nova pravila sprejeta, veljalo tudi za naprave, ki morda celo bolj kot naštete, vplivajo na hitro večanje elektronskega odpada.

Bo pa to kar velik zalogaj za izdelovalce, saj bodo morali spremeniti sestavo naprav, predvsem začeti vgrajevati bolj vzdržljive ali pa vsaj preprosto zamenljive in popravljive sestavne dele. Zaradi tega morda telefoni v prihodnje ne bodo več tako atraktivni in tanki kot so zdaj. Prav tako pa bodo morale biti naprave v večji meri narejene iz snovi, ki jih mogoče ponovno uporabiti. Evropska komisija namreč ni zadovoljna, da v Evropi recikliramo le 40 odstotkov elektronskih odpadkov.

To pa je le eden od posegov, s katerim želi evropska komisija prekiniti prakso nudenja naprav, ki so po dveh ali treh letih tako ali drugače zastarele, ljudje kupijo nove, stare pa zavržejo. Čeprav so večinoma še vedno uporabne. Zato je komisija pred časom napovedala še obvezen enotni napajalnik za mobilne naprave, saj ni nobene potrebe, da bi z vsakim nakupom dobili novega, kot tudi sramežljivo zahtevo o baterijah, ki jih je mogoče menjati. Skupaj z novimi pravili, če bo vse našteto sprejeto, pa je to še en žebelj v krsti potrošniškega modela zadnjih let in začetek okolju in družbi bolj prijaznega krožnega gospodarstva.