Prejšnji konec tedna je bil, kot smo poročali, izredno tragičen, saj je umrlo kar pet planincev. V soboto, 15. januarja, je usodno zdrsnil planinec na območju Kamniškega sedla. Na Vrtači pa se je isti dan poškodoval alpinist, za katerega se je izkazalo, da je okužen s covidom. Samo v nedeljo, 16. januarja, so umrli štirje planinci. Dva zaradi padca z Malega Triglava, dva zaradi zdrsa na Komni. Na Španovem vrhu se je poškodovala tudi turna smučarka, na Jelenkamnu in Zelenici dva planinca, na območju Vitranca pa so se gorski reševalci odzvali na prijavo o težavah planinke zaradi slabe opreme. Najprej ji je je s svojo opremo pomagal drug planinec, v dolino pa so jo pospremili tudi gorski reševalci.
Previdno zlasti pri prečenju pobočij in vračanju v dolino
Mag. Bojan Kos, predstavnik za stike z javnostjo na PU Kranj, je v sporočilu za javnost napisal, da se neizkušeni planinci težko prilagajajo razmeram in pravilno uporabljajo opremo. Oprema za sredogorje in visokogorje je drugačna in pri večjih višinah ter na določenih območjih tudi bolj specifična. Kramžarji oziroma verigice, male derezice niso enakovredni gorniškim derezam. Previdnost je potrebna pri prečenju pobočij in predvsem pri vračanju z vrhov.
Oprema je dostopna, večina jo ima, nesreče pa se sedaj dogajajo predvsem zaradi neizkušenosti pri njeni uporabi in nezmožnosti ocenjevanja razmer.
Gorniške dereze na primer ne igrajo več svoje vloge, če se pod njimi nabere sneg (t.i. cokle). To se običajno zgodi pri hoji po južnem snegu, ki je vlažen, nesprijet in se »lepi« na dno dereze. Ko gornik s sprijetim snegom pod derezo pride na trd sneg ali led, zdrsne, ker derezam zmanjka materiala, da se zarijejo v podlago. Zato jih je s cepinom sproti treba »čistiti«.
Izredno nevarno je tudi prečenje pobočij in na območjih z veliko napihanega snega. Dodatno nevarnost pomenijo še tema, zahajanje s poti, pomanjkljiva oprema ter slabo znanje in psihofizične zmožnosti posameznika. Potrebna je tudi velika previdnost in visoka stopnja odgovornosti vsakega posameznika in skupin. Neizkušeni izbirajte lažje in manj izpostavljene poti, lahko pa si zagotovite pomoč tudi planinskih in gorskih vodnikov.
O tem si lahko ogledate video: https://youtu.be/EgwUPUIcWxw
Sprehod v virtualni resničnosti
Kdor bi šel rad na višje vrhove – tudi Triglav – in nima izkušenj, naj prej obišče Slovenski planinski muzej v Mojstrani, svetujejo s PU Kranj. V tem muzeju ponujajo »sprehod« v virtualni resničnosti za 30 slovenskih vrhov. To je priporočljiva in zelo varna izkušnja pred dejanskim izpostavljanjem v gorah in na terenu.
https://www.planinskimuzej.si/pustolovscine/virtualna-dozivetja/
Opozorilo tudi smučarjem
Enako kakor na planince pa so danes s PU Kranj posebno sporočilo naslovili tudi na smučarje. Smučarje pozivamo k upoštevanju FIS pravil varnega smučanja, predvsem glede hitrosti, ustavljanja, varnega prehitevanja in prehajanja med progami, razdalje do drugih smučarjev, opreme in pravilnega izbiranja težavnosti prog. Smučanje mora biti prilagojeno tudi razmeram na smučišču.