Lovišče s posebnim namenom Brdo pri Kranju meri po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije 472 hektarov, od teh je 446 hektarov lovnih površin, nelovnih je 26 hektarov. Gre za daleč najmanjše lovišče med skupaj 42 lovišči v Gorenjskem upravljalskem območju. Njegova posebnost je tudi v tem, da je edino ograjeno lovišče v Sloveniji. Status lovišča s posebnim namenom ima sicer na Gorenjskem še lovišče Kozorog.
Kot so nam pojasnili iz JGZ Brdo, je lovišče Brdo začelo nastajati v letu 1972 z razširitvijo posestva na današnji obseg. Ob postavitvi ograje je bil v območje kompleksa ujet trop navadnega jelena, dodatno so bili pripeljani še iz Belja. V letu 1973 je bil naseljen jelen lopatar, ki so ga pripeljali z Brionov.
Zaradi škode, ki jo je povzročala divjad v parku, so v letu 1985 postavili ograjo, ki je razmejila lovišče od parkovnega dela. Lov je bil v začetku zgolj priložnosten za potrebe protokola. S komercialnim lovom se je začelo leta 1986 s prvimi gosti iz Nemčije in Avstrije.
Status lovišča je bil formalno pravno urejen že leta 2004 z Uredbo o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju (Ur. l. RS, 114/04). Lovišče ima zdaj približno 30 hektarov pašnih površin in 12 hektarov vodnih površin.
"V lovišču gojimo navadnega jelena, katerega spomladanska številčnost znaša približno 40 živali, in damjaka, ki ima s spomladansko številčnostjo približno 150 živali. Gospodarjenje z njima izvajamo skladno z Lovsko-gojitvenim načrtom Gorenjskega lovsko upravljavskega območja in letnim načrtom lovišča. Odstrel skladno z načrtom je namenjen uravnavanju številčnosti divjadi v območju ter spolne in starostne strukture, s čimer se ohranja vitalnost populacije in regulira populacijo glede na nosilno zmogljivost okolja. Trofeje se prodajo lovskim gostom, divjačino pa v celoti uporabimo za svoje potrebe v okviru blagovne znamke Okusi Brda," so nam odgovorili iz JGZ Brdo na vprašanja o živalih in odstrelu.
Izjemna pestrost
Poleg gojitvenih vrst divjadi so v lovišču tudi druge živalske vrste, ki prehajajo ograjo in so del širše populacije. Od lovnih vrst so to divji prašič, lisica, jazbec, kuna zlatica, kuna belica, raca mlakarica, sraka, šoja in divja vrana. Gospodarjenje z njimi se izvaja skladno z načrtom samo v primerih bolezni, oslabelosti, poškodovanosti in podobno.
Območje lovišča je izjemnega pomena z vidika habitatne pestrosti in življenjskih okolij številnih živalskih in rastlinskih vrst, med njimi tudi redkih in ogroženih. Lovišče s posebnim namenom Brdo pri Kranju je ustanovljeno tudi z namenom ohranjanja teh okolij, ki so vključena v Naturo 2000 in med Ekološko pomembna območja. Ena od nalog lovišča je tako tudi ugotavljanje, oblikovanje in vzdrževanje habitatov za izbrane prosto živeče živalske vrste.
Prihodki lovišča
Prihodki so v bilanci zavoda zanemarljivi (trofeje v letu 2021 so znašale 14.130 evrov, obračun divjačine 6.320 evrov) in pokrijejo ravno neposredne stroške upravljanja lovišča, kot so krma za divjad in izvajanje drugih ukrepov iz letnega lovskega načrta, so nam pojasnili iz JGZ Brdo.
Naj dodamo, da je JGZ Brdo, kot je na nedavni novinarski konferenci izpostavil direktor Marjan Hribar, lani beležil rekordnih 10 milijonov evrov prihodkov in ustvaril 277.000 evrov presežka nad odhodki. Protokolarne storitve so predstavljale le manjši del realiziranih prihodkov, dva odstotka prihodkov pa so ustvarili s turističnimi boni. JGZ Brdo sicer vse bolj stavi na turizem in poslovne dogodke, pa tudi na različna partnerstva, zlasti na področju športa. Hoteli in vile, s katerimi upravlja JGZ Brdo, so poleg protokolarnim dogodkom namenjene tudi splošni publiki. Letos so začeli oddajati še kočo ob petem jezeru v zaprtem delu posestva Brdo, v kateri sta nekoč pogosto bivala nekdanji jugoslovanski predsednik Tito in pozneje tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek. V Elegans hotelu Brdo pa še letos načrtujejo izgradnjo 1,8 milijona evrov vrednega wellnessa.
"Generalno se upravljanje lovišča prepleta z drugimi nalogami, ki so potrebne tudi, če to ne bi bilo lovišče. Gre za vzdrževanje posestva kot celote (nadzor in popravilo ograje, vzdrževanje objektov, vzdrževanje gozdnih cest), ki je poleg upravljanja lovišča potrebno za upravljanje kulturnega spomenika državnega pomena, oblikovane naravne vrednote in gozda s posebnim namenom, kakor tudi za izvajanje drugih dejavnosti v območju lovišča, predvsem tržnih," so nam še pojasnili iz JGZ Brdo.
Brez vitaminskih dodatkov
V dokumentu Dvoletni načrt za Gorenjsko upravljalsko območje za leti 2021 in 2021, ki so ga napisali v Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, je mogoče med drugim prebrati, da v lovišču Brdo strojno kosijo travnike in pašnike na 23 lokacijah v skupnem obsegu 30 hektarov. Seno spravijo in odpeljejo na krmišča, travnike pa tudi gnojijo. Jelene in damjake so denimo pozimi 2020 tudi dopolnilno hranili na petih krmiščih s senom in krmno sladkorno peso. Divjad je pred dvema letom pojedla tudi 80 kilogramov soli, v hrano pa so jim primešali sredstva proti notranjim zajedalcem, medtem ko jim mineralno-vitaminskih dodatkov niso dodajali.
Muflonov ni, divji prašiči nezaželeni
V preteklosti so bili v lovišču na Brdu tudi mufloni, že osem let pa niso opazili nobenega niti niso našli ostankov poginjenih živali. Zaradi poginov so mufloni izginili iz lovišča, dodajanje novi osebkov pa ni smiselno, menijo strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije.
Glede divjih prašičev na Brdu pa je v prej omenjenem dokumentu zavoda za gozdove mogoče prebrati, da so se ti prvič pojavili pred 10 leti, v letu 2012 torej, in sicer so prišli iz sosednjega lovišča tako, da si skopali dostop pod ograjo. Vendar ta vrsta živali, ki v lovišče prehaja poleti, ko je na okoliških njivah koruza, ne v lovišču ne v parkovnem delu posestva ni zaželena, zato odstrelijo vse ne glede na spol in starost.