V kranjskem Prešernovem gaju že 90 let stoji spomenik bazoviškim žrtvam. Mestna občina Kranj je v letošnjem letu poskrbela za njegovo obnovo, danes pa je ob njej potekala tradicionalna spominska slovesnosti, ki je bila letos še bolj slovesna, saj mineva 90 let od obsodbe in usmrtitve štirih bazoviških junakov. "Spomin na žrtve je eden od veziv, ki zbližuje, žal pa tudi razdvaja narode. Kranj je s ponosom mesto, v katerem ni protora za sovraštvo, kakršnokoli in kadarkoli," je v pozdravnem govoru dejal kranjski župan Matjaž Rakovec. "Moramo slediti  ljudem, ki smo jim postavili ta spomenik in se upreti slehernemu poskusu, da bi se rodila še kdaj ideologija ter z njo sistem in način vladanja ter ravnanja, ki spodbuja prevlado enih nad drugimi. Slovenija je znala biti v ključnih trenutkih zgodovine na strani tistih, ki so se bojevali proti nadčloveku, proti diktaturi večvrednosti, proti sistemom brez svobode ali z navidezno svobodo. Nismo še opravili s temnimi lisami naše zgodovine, a ne smemo dopustiti prikrivanja najbolj svetlih strani - boja za svobodo proti tujemu zavojevalcu, boja za samostojnost. Kranj nikdar ne bo pozabil bazoviških žrtev kot simbola, ker je mesto svobodnih in odprtih ljudi. Mi nočemo deliti ampak združevati ljudi v družbo, odprto za nova spoznanja in soočeno s svojo zgodovino," je še poudaril Rakovec.

Pahor izpostavlja slogo, mir in blaginjo

Slavnostni govornik na današnji spominski slovesnosti je bil predsednik Rebublike Slovenije Borut Pahor. V svojem govoru se je spomnil na svoje otroštvo, ki ga je preživel blizu italijanske meje, in letošnjega julijskega srečanja z italijanskim predsednikom. "Za generacijo, ki sedaj živi ta zelo zahteven čas sodobne Evrope in sveta, zlasti pa za generacije za nami je bilo to srečanje simbol, da nikoli zaradi sovraštva med narodi, zaradi predsodkov o večvrednosti ne bi trpeli, da bi živeli v miru in blaginji, da bi vsak od njih gojil njihov jezik, hkrati pa bi se počutil tudi Evropejce," je dejal predsednik Borut Pahor. Ob tem se je dotaknil tudi dolgoletne želje, da bi Italija rehabilitirala bazoviške žrtve: "Predsedniki, predstavniki držav o pravosodnih rečeh ne smemo govoriti, o tem bodo tekli postopki pred sodišči. Politično pa mislim, da smo naredili v velio in si želim, da bi tako tudi nadaljevali. /.../ Štejmo tudi to obeležitev danes tukaj pred spomenikom v Kranju, ki je bil postavljen praktično kamlu za tem, ko so padle žrtve v Bazovici, ko so slovenski rojaki izpričali solidarnost s štirimi mrtvimi fanti, rojaki v tedanji fašistični Italiji, kot izraz naše skupne volje, da nadaljujemo po tej poti miru in solidarnosti med nami in  narodi. Dajmo našim otrokom s tem neko upanje, da bodo v miru in blaginji lahko živeli njihove talente."