Olimpijada je potekala med 14. in 21. novembrom – čeprav se je odvila letos, se je zaradi prestavitve štela še pod lansko leto. Gre za vsakoletno mednarodno tekmovanje, ki se ga udeležujejo najboljši dijaki z vsega sveta. Tokrat so se je udeležili tekmovalci iz kar 50 držav, ki so tekmovali v 60 ekipah; Slovenci so sestavili dve. Med njimi je bilo kar osem prejemnikov medalj (največ doslej), zlati sta pripadli dvema: kranjskemu gimnazijcu Simonu Bukovšku, prejel jo je tudi Peter Andolšek iz Gimnazije Bežigrad.
Slovenci se zbrali na Krasu
Tekmovanje je organizirala gostujoča država Kolumbija, a je bilo zaradi pandemije covida-19 izvedeno na daljavo. Slovenski ekipi se tako nista odpravili čez lužo, temveč ostali kar doma, a v zelo lepem okolju. Prostor za reševanje nalog so si izbrali sami – odšli so na Kras.
Pri tem so jih seveda nadzorovali domači in tuji nadzorniki, vse je potekalo, kot bi moglo, so se pa morali odpovedati spoznavanju novih ljudi. »Druženje z dijaki iz drugih držav je večinoma odpadlo (razen nekaj zoom srečanj), smo se pa tisti v slovenskih ekipah družili med sabo,« je povedal Simon Bukovšek, dijak Gimnazije Kranj.
Obsežne naloge in močna konkurenca
Tekmovanje je bilo sestavljeno iz štirih obsežnih delov, vsak dan so rešili enega. »Naloge same zahtevajo široko znanje astronomije in astrofizike, vendar so namenjene dijakom, zato so narejene tako, da se jih da rešiti brez višje matematike samo s srednješolsko,« nam je razložil Bukovšek.
Seveda medalje ni bilo dobiti zlahka; manjkala ni namreč nobena »močna« država. »Sodelovali so vsi običajni favoriti Kitajska, Rusija, ZDA, Indija … Tekmovalci iz teh držav so izbrani iz veliko večjega bazena dijakov kot je Slovenija in se na to veliko bolj specialno pripravljajo,« poudarja dobitnik medalje z Gorenjske.
Morda postane fizik
Simon Bukovšek je bil na olimpijadi iz astronomije sicer že lansko leto. »A tisto ni bila uradna olimpijada, ampak neki nadomestek, ki ga je organizirala Estonija. Prav tako smo jo pisali na daljavo,« je skromno povedal in dodal, da glede prihodnosti še ni povsem prepričan – morda se vidi v fiziki, kar pa seveda ne izključuje astrofizike.
In kako so mu šle naloge, kaj je bilo najtežje? »Sam sem bolj teoretičen tip, zato je bil zame najtežji del planetarij, saj se precej slabo spoznam na nebo in ozvezdja (za olimpijske pojme), sploh pa je bil letos velik poudarek na južnem nebu, katerega velik del se iz naših krajev sploh ne vidi. Seveda se da južna ozvezdja naučiti preko slik, vendar je neprimerno boljše, če zvezde vidiš v živo,« je povedal.
Vrhunski uspeh Slovencev
Z dvema zlatima, dvema srebrnima in štirimi bronastimi medaljami ter pohvalo so slovenski dijaki dosegli zgodovinski uspeh, so sporočili z Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenija (DMFA).
Tako kot svojega uspeha se najuspešnejši slovenski dijak v astronomiji in astrofiziki veseli tudi skupinskega. »Do sedaj je samo en Slovenec osvojil zlato medaljo (leta 2017 je bil Aleksej Jurca absolutni zmagovalec), običajna bera je bila kakšna srebrna in kakšna bronasta medalja. Letos je Slovenija poslala dve ekipi in prav vsi smo se zelo dobro odrezali. Še posebne pohvale pa grejo Petru Andolšku, ki je osvojil zlato medaljo, pa je šele 2. letnik gimnazije,« je povedal.
»Zame je bila to zadnja olimpijada in res sem srečen, da sem jo zaključil s tako lepim uspehom,« je zadovoljen Simon Bukovšek, o katerem bomo zagotovo še slišali.