Spet strah v Kokri

Foto: Arhiv Sledi medveda v dolini Kokre Foto: Arhiv Sledi medveda v dolini Kokre
Pred desetim dnevi je pohodnik na poti od Spodnje Kokre proti Javorovemu vrhu slišal oglašanje medveda. Miran Hafner s kranjske območne enote zavoda za gozdove je potrdil, da bi sledi, ki jih je pohodnik tudi fotografiral, lahko bile medvedove.
Oglej si celoten članek

Po tem obvestilu nisem dobil nobene nove informacije, nam je danes zatrdil Miran Hafner in dodal, da je medved zelo redko v Kokri, če pa že je, se zadržuje le za kratek čas. Gre le za prehodno območje, saj se iz Logarske doline oziroma iz Kamniške Bistrice napoti preko pobočij Krvavca v Kokro in nato naprej proti Tržiču, Jezerskemu in tudi Jezerskemu.

Ekološki kmet in lovec Stane Bergant iz Kokre, kateri je kranjskemu zavodu za gozdove posredoval obvestilo in fotografije o sledovih medveda, je zaskrbljen, saj so ovce, govedo in konji še na paši.

Pred sedmimi leti, novembra 2013, je na Bergantovi kmetiji nad Kokro na nadmorski višini okoli 850 metrov medved že tako poškodoval rodovniško žrebico, da so jo morali zasilno zaklati. Nekaj dni pozneje naj bi bil isti medved na Jezerskem poklal še tri ovce. Po širini šape so takrat sklepali, da je bil težak okoli 150 kilogramov.

»Če bodo zveri tu, se bodo zarastle še preostale kmetije v Kokri, saj je tu paša neločljivo povezana s kmetovanjem. A ne gre le za nas kmete, ker nas skrbi, da bi nam medved poklal živali. Strah je tudi gobarje, pohodnike, planince, da si ti ne bodo več upali v naravo,« je poudaril Bergant.

Bergant je sicer širši javnosti znan po peticiji za zmanjšanje števila zveri in divjadi, ki jo je predstavil tudi decembra lani v Evropskem parlamentu. Glavna zahteva je t. i. conacija, to je, da bi zveri obdržali na jugovzhodnem delu Slovenije. Konkretno pri medvedu bi po tem predlogu zunaj izvornega območja odstrelili le tiste, ki bi napadali domače živali.

Na Gorenjskem se je bilo sicer po oceni zavoda za gozdove v letošnjem avgustu enajst medvedov. Trije so bili na Jelovici, Pokljuki in Spodnjih Bohinjskih gorah, pet jih je bilo v Poljanski dolini in Dolomitih, eden v Zahodnih Karavankah in dva v Vzhodnih Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.