Spodbuda Kranjčanom k odkrivanju svoje preteklosti

Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja Odkritje spomenika kralju Petru I. pred Narodnim domom leta 1926. Odkritja so se udeležili kralj Aleksander in kraljica Marija ter številni Kranjčani in okoličani. Narodni dom so zgradili leta 1926 po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, ki je z novo stavbo premišljeno zaključil park Zvezda nasproti gimnazije. Narodni dom so s samoprispevkom gradili ugledni liberalni meščani.Tu so dobila svoje prostore njihova društva, na primer Narodna čitalnica, Sokoli. V petdesetih letih 20. stoletja sta Narodni dom in park Zvezda dobila novo podobo. Kranjčani zdaj stavbo poznajo pod imenoma Delavski dom in Storžič.
Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja Odkritje spomenika kralju Petru I. pred Narodnim domom leta 1926. Odkritja so se udeležili kralj Aleksander in kraljica Marija ter številni Kranjčani in okoličani. Narodni dom so zgradili leta 1926 po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, ki je z novo stavbo premišljeno zaključil park Zvezda nasproti gimnazije. Narodni dom so s samoprispevkom gradili ugledni liberalni meščani.Tu so dobila svoje prostore njihova društva, na primer Narodna čitalnica, Sokoli. V petdesetih letih 20. stoletja sta Narodni dom in park Zvezda dobila novo podobo. Kranjčani zdaj stavbo poznajo pod imenoma Delavski dom in Storžič.
V Gorenjskem muzeju začenjajo s ciklom manjših razstav, posvečenih Kranju v preteklosti. Kot prvo si je mogoče v Mestni hiši do 10. aprila 2022 ogledati manjšo razstavo starih razglednic z naslovom Podobe nekdanjega Kranja.
Oglej si celoten članek

Razstava z naslovom Podobe nekdanjega Kranja obuja v obiskovalcih spomine na mesto, kot je bilo nekoč, mlajši pa se bodo morda začutili, kako je bilo mesto videti nekoč.

Ob robu razstave so iz Gorenjskega muzeja opozorili, da so zdajšnja slovenska mesta v primerjavi z drugimi razmeroma majhna. Povezana so z zelenim zaledjem in zagotavljajo visoko kakovost bivanja. Z novimi pristopi in tehnologijami postajajo pametna. Stara mestna jedra pa so postala prazna in razvrednotena. Izgubila so središčno vlogo. Kakovost bivanja se je tu znižala, zato hiše ostajajo prazne. Selitev dejavnosti na mestna obrobja in nenadzorovana rast novih trgovskih središč jim jemljejo njihovo prepoznavnost. Na drugi strani lokalne skupnosti posodabljajo mestna središča, urejajo odprte javne površine in prenavljajo arhitekturno dediščino. Z bolj ali manj posrečenimi pristopi jih želijo oživiti s turističnimi in kulturnimi dogodki. To velja tudi za Kranj.

"Kranj, mesto na skali ob sotočju Save in Kokre, ima šest tisočletno preteklost, v kateri je bil upravno, gospodarsko, cerkveno in kulturno središče. Skozi stoletja se je spreminjalo, širilo in časom primerno moderniziralo. Njegovi prebivalci so ves čas ustvarjali njegovo zgodovino in dediščino, ki ju odkrivamo in raziskujemo v Gorenjskem muzeju. Podobe nekdanjega Kranja nas bodo z bogatim slikovnim gradivom, ki ga hranimo, v letu 2022 popeljale v pretekla obdobja našega mesta vse do današnjih dni. Želimo si, da bi Kranjčane kot posameznike in skupnost spodbudili k odkrivanju svoje preteklosti, ki jo v muzeju interpretiramo in predstavljamo za današnji dan," so sporočili iz Gorenjskega muzeja.

Razstava razglednic Podobe nekdanjega Kranja v Mestni hiši (Glavni trg 4) je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure. Obvezna je uporaba obrazne maske.

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.