O tem, da je v Sloveniji še precej županov, ki so hkrati tudi člani skupščin javnih podjetij, se zavedajajo v KPK, zato občine pozivajo, da morajo uskladiti odlok o ustanovitvi komunalnega podjetja z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Zoran Stevanović je za Žural24 napovedal, da bo prav zaradi te aktualne odločitve KPK v zvezi z nezakonitostjo takega odloka z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije na januarski mestni seji dne 27. januarja 2021 predlagal dodatno točko dnevnega reda, s predlaganim sklepom, da se nemudoma uskladi odlok z zakonom.
"Naša svetniška skupina je goreče nasprotovala sprejetju aktualnega Odloka o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja Komunala Kranj, ki predvideva članstvo županov v skupščine javnega podjetja Komunala Kranj. Ves čas smo opozarjali, da gre za pravno skrpucalo. Na to temo se je odvijalo precej razprave v mestnem svetu. Na pravne nepravilnosti je opozarjala tudi Statutarno pravna komisija pod vodstvom predsednice Tanje Graonja Krstev, ki je bila takratna mestna svetnica naše svetniške skupine. Stalno smo poudarjali, da župani ne smejo biti člani skupščine. Sploh ob predpostavki, da je vzpostavljen dvotirni sistem vodenja z nadzornim svetom, ki pa za spremembo od ostalih gospodarskih družb nima prav nobene izvršilne moči. To pomeni, da nadzorni svet ne more razrešiti in imenovati direktorja, ampak to lahko le predlaga skupščini, sestavljeni iz županov, ta se pa odloča po svoje. To je svojevrsten paradoks v upravljanju gospodarskih družb. Županom pa daje možnost, da imenujejo svojega direktorja in ga ohranjajo za vsako ceno. Prav tako jim omogoča samopašništvo. Ravno to se dogaja sedaj v primeru ohranjanja direktorja Matjaža Berčona, ki ga je vsilil kranjski župan Matjaž Rakovec," je navedel Zoran Stevanović.
Napačne razlage tistih, "ki ne razumejo in nimajo izkušenj"
Prav o nasprotnem pa so prepričani v Mestni občini Kranj. V Komunalnem podjetju Kranj je vse skladno z zakonom in vrhniški primer nima prav nobene podobnosti s Komunalo Kranj, razen v podobnosti v imenih organov, zatrjujejo v Mestni občini Kranj. V pisnem odgovoru iz županovega kabineta so razložili, da gre pri navedenem primeru Vrhnike "za sivo cono Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Župani na Vrhniki zaradi nezdružljivosti funkcij ne bi smeli opravljati nadzorne vloge v javnem podjetju, katerega ustanoviteljica je občina. Navedeni primer pa nima nobene stične točke s Komunalo Kranj, saj župani nadzorne funkcije nikoli, ne sedaj, ne v prejšnjih mandatih, niso opravljali. To je pogosta napaka ljudi, ki enačijo funkcijo različnih organov zaradi podobnega imena, predvsem tistih, ki ne razumejo in nimajo izkušenj iz korporativnega upravljanja in gospodarstva."
Z Mestne občine Kranj v izogib napačnemu tolmačenju še razlagajo, da so v vrhniški komunali župani člani "skupščine". Ta je zapisana v narekovajih, kajti dejansko je ta opravljala naloge nadzornega odbora. "Takšen primer je bil tudi v Komunali Kranj vse do zadnje spremembe (februar 2020), vendar v »skupščini« Komunala Kranj nikoli ni bilo županov. Da bi v Komunali Kranj čim bolj jasno in natančno sledili ZGD, smo v lanskem odloku o ustanovitvi Komunale Kranj izvedli nekatere spremembe. S spremembo smo spet formalno vzpostavili nadzorni odbor, v katerem prav tako ni županov. V nadzornem odboru je devet članov, večino imenuje Mestna občina Kranj; v njenem imenu Mestni svet. Župani so predstavniki lastnikov v skupščini, pri čemer ni nezdružljivosti funkcij... so navedli iz kabineta kranjskega župana in zagotovili, da Komunala Kranj dosledno upošteva ZGD in izvaja tri ločene organe – upravo, skupščino in nadzorni odbor –, pri vsakem pa so funkcije točno določene oziroma razmejene."