Z Norvežani do boljše učne prakse

Foto: M. Ha. Škofja Loka, kulturna dediščina Foto: M. Ha. Škofja Loka, kulturna dediščina Foto: M. Ha. Škofja Loka, kulturna dediščina Foto: M. Ha. Škofja Loka, kulturna dediščina Foto: M. Ha. Škofja Loka, kulturna dediščina
"Skozi projekt Šola prenove za nove generacije si obetamo, da bodo tu še dolgo živeli ljudje, ki kulturno dediščino razumejo kot potencial za prihodnost in ne kot ostalino preteklosti. V zadnjih letih smo prenovili del mestnega jedra, kužno znamenje, Kapucinski most, cerkev v Crngrobu, končuje se obnova Loškega gradu ... Več hiš so prenovili tudi lastniki sami – in za vse te prenove pobiramo nagrade. To je potencial, da zanimivo in pisano Škofjo Loko tudi v prihodnje," je na današnji predstavitvi projekta dejal škofjeloški župan Tine Radinja.
Oglej si celoten članek

Projekt Šola prenove za nove generacije in dediščino 21. stoletja sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 478.000 evrov. Vodja projekta in generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije (ZZMS) Mateja Hafner Dolenc je uvodoma pojasnila, da se je potreba po njem prebudila v okviru projekta Šole prenove, ki ga vodita ZZMS in Fakulteta za arhitekturo.

Na delavnicah in predavanjih so se namreč pogosto spraševali, kako v tematike, povezane s kulturno dediščino, vključiti mlade in otroke. Iz tako je nastal nov projekt Šola prenove za nove generacije, ki ga je Združenje skupaj s parterji prijavilo na razpis norveškega mehanizma. "Gre torej za novo področje, z izobraževanjem se namreč v ZZMS še nismo ukvarjali, a težav ne pričakujemo, ker imamo dobre partnerje. S tem projektom bi radi skozi učni proces za kulturno dediščino navdušili osnovnošolce, glavni cilj pa je med drugim razviti nove učne vsebine in nova učna orodja za bolj načrtno izobraževanje."

Foto: M. Ha. Škofja Loka, kulturna dediščina

Kot so danes pojasnili novinarjem v Škofji Loki predstavniki vseh sedmih partnerjev, ki sodelujejo v projektu (vodilni partner je ZZMS, sodeljujejo še Osnovna šola Ivana Groharja, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteta za humanistične študije z Univerze na Primorskem, Srednja lesarska šola Škofja Loka oziroma Šolski center Škofja Loka, Občina Škofja Loka in norveški partner Magma Geopark iz mesta Egersund), bodo v tem okviru pilotno izvedli nevrološko testiranje.

V Sloveniji bodo tako nevroznanost prvič uporabili pri poučevanju obveznih učnih vsebin v osnovni šoli, in sicer bo, kot napovedujejo, podajanje snovi potekalo na drugačen, dinamičen in zanimiv način. Pri tem pa bodo z napravo, elektroencefalogramom, merili odzive in zadovoljstvo otrok.  

Petra Primc Marko, ki na OŠ Ivana Groharja Škofja Loka poučuje likovno vzgojo, je povedala, da so danes na njihovi šoli testirali 15 četrtošolcev. Uradno se temu reče testiranje čustvenih in kognitivnih odzivov otrok na poučevanje o kulturni dediščini. Navdušeni pa da so bili tako šolarji, ki so veliko spraševali o tem, kako delujejo možgani, kot tudi učitelji. Vsi so tudi že v pričakovanju, saj jim bodo iz bližnje srednje šole za lesarstvo uredili učni prostor, ki bo spominjal na mestno jedro Škofje Loke. Prejeli pa bodo tudi didaktične pripomočke, devet t. i. dediščinskih skrinj, ki jih bodo srednješolci izdelali iz avtohtonih drevesnih vrst.

Foto: M. Ha. Škofja Loka, kulturna dediščina

Italijanski nevroznanstvenik Andrea Bariselli (na spodnji fotografiji levo) je pojasnil, da bo študijo izvajalo njegovo podjetje Strobilo, in navedel, da že 20 let raziskuje, kako delujejo možgani. Naprava, ki jo je uporabil za merjenje možganskih valov že v več državah v Evropi, Severni Ameriki in Aziji, se imenuje elektroencefalogram (EEG).

Foto: M. Ha. Škofja Loka, kulturna dediščina

"Ugotovili smo, da se ne da zaščititi nečesa, česar ne poznamo. Več znanja, kot ga bomo predali otrokom, več ga bodo lahko usvojili. Ugotavljali bomo, kako se odzivajo njihovi možgani, ko pridejo v stik z eno vsebino, in kako, ko pridejo v stik z drugo vsebino. Vse odločitve v tem projektu bodo temeljile na podatkih oziroma znanosti. Seveda zgolj zbiranje podatkov ni dovolj in tu so ljudje, ki bodo s podatki ustvarili nekaj večjega," je razložil.  

V arheološkem parku v Simonovem zalivu, ki ga upravlja Univerza na Primorskem, bodo predvidoma v juniju testirali šolarje, kako se odzivajo na pouk v naravi z dodatnimi vsebinami in dodatnimi didaktičnimi pripomočki. Primerjali bodo denimo tudi podatke, kako skoncentrirani oziroma pozorni so šolarji pri poučevanju v učilnici in kako pri poučevanju v naravi. Testiranja bodo izvajali pod različnimi pogoji v šolskem okolju v Sloveniji in na Norveškem, otroci bodo med predavanji nosili EEG napravo. Vključevanje inovativnih metod poučevanja, ki uvajajo elemente kulturne dediščine, tako v učilnici kot v naravi, bo prispevalo k izboljšanju učnega uspeha, so prepričani vsi sodelujoči partnerji.

Foto: M. Ha. Škofja Loka, kulturna dediščina

Nataša Ülen iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je danes na predstavitvi navedla zanimivo primerjavo s sicer popolnoma drugačnega projekta, ki je pred dobrim desetletjem potekal v osnovnih šolah: šlo je za ločevanje odpadkov. Strokovnjaki so tedaj, je spomnila, pomagali učiteljem z gradivi, sodelovali so s projekti, pri pripravi tekmovanj in natečajev. Učitelji so znanje o recikliranju prenesli na otroke, otroci so naučili starše in širše sorodstvo.
"In nekaj podobnega si želimo tudi pri našem projektu, se pravi tudi dediščina v osnovni šoli mora biti projekt, da se bomo sistematično naučili prepoznavati, videti, ceniti in prenesti naprej. Dediščina naj ne bi šla v pozabo, predvsem pa ne specialne veščine, znanja in orodja: vse to prepogosto izgineva. S tem, ko se pozabljajo tradicionalne veščine, izginjajo tudi tradicionalni poklici, izgublja se identiteta našega prostora," je opozorila Nataša Ülen in obljubila, da bo ZVKDS, ki je že analiziral učne načrte in dneve dejavnosti, učiteljem v prihodnje nudil vso strokovno podporo, sestavil priročnike in tudi izvedel usposabljanje.  

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.