Na Jelovici, ki ji pravimo tudi Zelena pljuča Gorenjske in sodi v območje Nature 2000, je več kot 3000 zasebnih lastnikov in dva največja: Metropolitana, d. o. o., katere lastnica je Nadškofija Ljubljana, in Slovenski državni gozdovi, d. o. o., družba za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti.
V zadnjih 10 letih je bilo v gozdno gospodarski enoti Jelovica posekanih 600 tisoč kubičnih metrov lesa, kar predstavlja dvakratno količino možnega desetletnega poseka. Posekanih je bilo 36 odstotkov vse lesne zaloge in kar 43 odstotkov vse lesne zaloge smreke. Zelena pljuča Gorenjske so torej izgubila veliko svojih kapacitet, poudarjajo gozdarji.
Pomladitvena doba na teh rastiščih traja od 15 do 25 let. Kar je spodbudno, je to, da se ogolele površine dobro naravno pomlajujejo in da sta v mladju prisotni tako jelka kot tudi bukev. Delež smreke v teh gozdovih je še vedno 72-odstoten in tako vse skrbi, da se bodo težave s podlubniki in drugimi ujmami nadaljevale tudi v prihodnje.
Smrek ne sadijo več
"Na sadnjo, na kateri izbrani in usposobljeni izvajalci zdaj sadijo rdeči bor, bukev, jelko, gorski javor in macesen, smo povabili zasebne lastnike, večina sadnje bo potekala na najbolj prizadetih območjih, kjer sta lastnika predvsem Metropolitana in SIDG," nam je v zvezi s projektom JeloviZA pojasnila Anita Pokorn Oman iz Razvojne agencije Sora.
Sadi se torej odpornejše avtohtone drevesne vrste, ki se bodo v prihodnje semenile in naravno pomlajevale, s čimer bodo zagotovile naraven, zdrav, mešan gozd. V preteklosti umetno osnovani čisti smrekovi sestoji so se namreč na podnebne spremembe odzvali zelo slabo, saj so jih opustošile ujme in napadi podlubnikov.
Ključno izhodišče dvoletnega projekta JeloviZA, ki poteka že od maja lani in se bo zaključil prihodnjo pomlad, je prispevati k zmanjšanju ranljivosti območja glede na posledice podnebnih sprememb, pravočasno nasloviti spremljajoče izzive prilagajanja nanje ter ga tako ohraniti za potomce.
Partnerji projekta JeloviZA so poleg Razvojne agencije Sora še CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Razvojna agencija Sora, Občina Železniki in CIPRA International. Z 1,1 milijona evrov pa projekt sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi finančnega mehanizma EGP.
Glavni cilj je skupno oblikovanje vključujočega model upravljanja, ki bo zastavljen premišljeno: za naravo, za Jelovico ter za ljudi, ki živijo na tem območju. Tako so se prej omenjeni partnerji projekta sestali med drugim tudi z lovskimi družinami, s partnerji projekta Life Lynx in Life Wolfalps, s predstavniki pašne skupnosti, turizma in občinskih uprav iz vseh petih občin z območja Jelovice: to je Železnikov, Bohinja, Bleda, Radovljice in Kranja.
S samo sadnjo bodo, kot napovedujejo, pospešili obnovo večjih ogolelih površin in povečali vrstno pestrost sestojev, kjer je doslej prevladovala smreka. Spremljali bodo tudi naravno pomlajevanje, ki na Jelovici lepo napreduje. Deset hektarov takih sestojev bodo, poleg desetih hektarov umetno obnovljenih, tudi zaščitili pred rastlinojedimi parklarji in nato spremljali rezultate, ki jih bodo lahko uporabili pri nadaljnjem usmerjanju obnove Jelovice.
Štejejo vozila in pohodnike ter popisujejo živali
Avgusta in septembra lani je Zavod za varstvo narave na izbranih poteh namestil števce za štetje pohodnikov, na šestih izbranih križiščih gozdnih prometnicah so namestili tudi avtomatske števce prometa, ki so 24 ur dnevno šteli število vozil. Vsi pridobljeni podatki bodo koristni za ugotavljanje obremenjenosti območja s prometom: koncentracije prometa ter prometnih koridorjev.
"Če so spremembe počasne, se živalske lahko oziroma lažje prilagodijo, zadnja leta pa se Jelovica spreminja hitro. Tako hitro, da ne vemo, ali se živali uspejo prilagoditi na vse spremembe. In v projektu bi radi ugotovili, kaj se dogaja z živalskimi vrstami. Ali je to, kar je ostalo, še zadovoljivo zanje, ali bodo preživele? Po obnovitvi gozda bomo spremljali, kako koristen bo za ljudi in živali," poudarja Metod Rogelj iz Zavoda RS za varstvo narave.
Dvoletni projekt JeloviZA tako denimo predvideva tudi obnovo 25 gnezdilnic za sovo kozačo (Strix uralensis), na fotografiji zgoraj, ki so jih namestili pred 12 leti, popisati pa nameravajo tudi tri pomembne živalske vrste: divji petelin, gozdni jereb in triprsti detel.
Sodelujoči v projektu so si, kot poudarjajo, enotni, in tako ne podpirajo asfaltiranja ceste čez Jelovico, prav tako nasprotujejo neusmerjenemu obiskovanju Jelovice, kot so hoja izven urejenih poti, vožnja s štirikolesniki, snežnimi sanmi in z motokros vozili v naravnem okolju. Ne želijo si niti množičnega obiska Jelovice, ampak "naj razvoj temelji na butičnem in usmerjenem turizmu s poudarkom na ohranjanju kulturne krajine, naravne in kulturne dediščine območja".
Edina rešitev so gorski kolesarji ,ki bodo preorali celotno področje in izgnali divjad in pohodnike ,ki še edini vztrajajo k …