Zakonodajna oblast je v rokah državnega zbora (in državnega sveta), ki šteje 90 poslancev. Ti se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem na volitvah, ki praviloma potekajo vsake štiri leta. Za poslanca lahko kandidira vsak polnoletni državljan Slovenije.

Enajst enot, 88 okrajev
Dve mesti sta v državnem zboru rezervirani za poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Razen omenjene dvojice se preostalih 88 poslanskih mest razdeli po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom na strankarskih listah.

Celotna država je razdeljena na osem volilnih enot in 88 volilnih okrajev. Iz vsake enote je po proporiconalnem sistemu izvoljenih po 11 poslancev s kandidatnih list (poslanca manjšine se izvolita v posebnih volilnih enotah po večinskem sistemu). Sprva se ugotavlja izid neposredno izvoljenih poslancev. To so po enotah tisti kandidati z največ glasovi, katerih liste na državni ravni presežejo štiriodstotni volilni prag.

Preostali glasovi po posebni formuli
Ker ob tem veliko poslanskih mest ostane še nezasedenih, se v drugem krogu ugotavljanja izidov poslanski mandati proporcionalno razdelijo še na ravni države. Pri tem se upoštevajo vsi glasovi, ki jih je dobila stranka oziroma njena lista v celotni Sloveniji. Pri izračunavanju se uporablja posebno kombinacijo Droopovega količnika in D'Hondtovega sistema, ki nagrajuje uspešnejše stranke, kar sicer proporcionalnemu sistemu daje pridih večinskega.

Izvoljeni poslanci svoje delo opravljajo poklicno, torej ne smejo opravljati funkcij ali dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo poslanca. Tako kot v večini parlamentarnih demokracij po Evropi imajo tudi slovenski poslanci svobodni mandat, kar pomeni, da jim ne grozi odpoklic s strani volilcev ali stranke.