Slovenija ima proporcionalni volilni sistem, ki daje prednost strankam in ne osebnostim na listah. Za povečavo kliknite na fotografijo. © grafika Žurnal24

V kakšnem primeru bo kandidat, ki ga boste obkrožili, prišel v parlament, nam je pojasnil član državne volilne komisije in predavatelj na mariborski pravni fakulteti Jurij Toplak . Da bo tisti, ki ga boste obkrožili, izvoljen v državni zbor, morajo biti izpolnjeni trije pogoji.

Glas kandidatu ali stranki?

Kaj storiti, če vam je bolj simpatičen kandidat XX z liste A, osebno pa ste naklonjeni listi B, a ne marate kandidata YY na tej listi? “ Volilec se mora sam odločiti, kaj mu je pomembneje: pomagati listi in v zakup vzeti podporo kandidatu ali obratno,” pravi Jurij Toplak. Ob tem pa opozarja, da lahko volilec upravičeno pričakuje, da bo s svojim glasom pomagal listi, ne pa nujno tudi kandidatu. “ V primeru, ki ga omenjate, naj volilec pretehta, ali ima kandidat XX realne možnosti za izvolitev. Če živi volilec v okraju, kjer je lista A s kandidatom XX šibka, in je ta lista A močna v drugih okrajih iste volilne enote, nima smisla podpirati kandidata XX. Če pa ima XX realne možnosti za uspeh, naj ga volilec podpre,” meni Toplak.

Ključna je volilna enota
Prvič , lista, na kateri je kandidat, mora na državni ravni zbrati vsaj štiri odstotke vseh glasov. Glasovi se namreč najprej seštejejo na ravni države, ker v parlament vstopijo samo stranke, ki so prestopile omenjeni parlamentarni prag.

Drugič , lista mora v vaši volilni enoti dobiti vsaj eno dvanajstino glasov (to je dobrih osem odstotkov), kar se imenuje sistem Droopove kvote.

Tretjič . Več glasov kot ima vaš kandidat, verjetneje je, da bo na koncu zasedel mesto v državnem zboru. Na koncu se namreč poslanski sedeži razdelijo med tiste kandidate, ki imajo največ glasov.

Za vsako dvanajstino glasov listi pripada eno poslansko mesto. Dobi pa ga tisti, ki je prejel največ glasov. Če je lista prejela dve dvanajstini glasov, bosta v parlamentu tista dva kandidata, ki sta prejela največ glasov. In tako naprej.

Dokončno po osmih dneh
Tako se zapolnita približno dve tretjini poslanskih mest. Preostalo tretjino pa volilna komisija razdeli s pomočjo kombinatorike in D’Hondtovega sistema.

"Tu lahko že deset ali 20 glasov precej premeša sestavo parlamenta, zato v tej fazi čakamo na glasove iz tujine," pravi Toplak in dodaja, da je zato dokončna nova sestava parlamenta znana šele osem dni po volitvah.

Na letošnjih parlamentarnih volitvah nastopa 17 kandidatnih list. Od tega dve ne v vseh volilnih enotah.