1. Večji vzorec je boljši vzorec: Ne pričakujte, da bo vzorec v velikosti nohta pomagal pri predstavi, kako bo določena barva videti na vaših zidovih. Barve so odvisne medsebojno in od predmetov, ki jih obkrožajo. Raje naredite malce večji vzorec. V dveh nanosih pobarvajte ploščo iz poliuretanske pene velikosti najmanj 0,25 m2 in jo naslonite na zid pod različno svetlobo in ob različnih urah dneva. Bolje boste lahko ocenili, kako se izbrani odtenek sklada z okoljem.

2. Količina barve: Pred odhodom v trgovino izračunajte, kakšno površino nameravate prebeliti. Ob tem ne pozabite na strop! Podvojite količino barve, če boste belili dvakrat.

3. Izberite kakovost: Splača se vložiti v kakovostno barvo. Poceni barve so videti dobro le mokre, ne pa tudi suhe. Če je dodanega več poceni pigmenta, ostane manj prostora za dražje smole, ki predstavljajo vezivni material. Vedno nanesite dva sloja barve in pustite, da se prvi sloj posuši vsaj dve do tri ure preden nanesete drugega.

4. Brez nereda in prahu: Priprave na beljenje pomenijo tudi ravnanje in brušenje, torej ustvarjanje precejšnje količine prahu, ki se lahko zavleče v najmanjšo razpoko. Za zaščito prostora in pohištva uporabite prozorno cerado (debeline 0,05 do 0,07 milimetra), ki jo lahko večkrat uporabite. Enostavno se odmota in zavije in se ne spodmika zlahka. Pritrdite jo s primernim lepilnim trakom.

5. Čiščenje: Prvi korak do učinkovitega beljenja je čiščenje zidov, še posebej v kuhinji, na kar pa mnogi radi pozabijo. V kuhinji so lahko na stenah nevidne sledi olja, masti in ostanki hrane. Če takšnih zidov ne očistite, je učinek podoben, kakor da barvate naoljeni pladenj za peko kolačev. Skratka, barva se ne bo "prijela". Podobno je v kopalnici, kjer so lahko ostanki šamponov, lakov za lase in drugih kozmetičnih preparatov. Na umazanih mestih uporabite sredstva za odmaščevanje, na ostalih pa običajni detergent za čiščenje v gospodinjstvu. Nato izperite z vodo.

6. Velikost je pomembna: Manjši valji za beljenje so primerni za recimo okvire vrat, večji pa zadržujejo dovolj barve, da lahko steno prebelite mnogo hitreje, še posebej, če ste se lotili večje kvadrature.

7. Boljši brusni papir: črn brusni papir, premazan s silikonskim karbidom, je trajnejši od običajnega rjavega. Uporabite brusni papir srednje gradacije (100 ali 120), če na beljenje pripravljate zidove, ki so v relativno dobrem stanju, in brusni papir gradacije 60 ali 80, če odstranjujete barvo, ki se je na posameznih mestih odlepila ali razpokala. Zelo fin brusni papir (gradacija 200 ali 220) je za izravnavanje površine med dvema premazoma.

8. Z lopatico po robu: Če ste letvice oblepili s sobopleskarskim trakom, jih odlepite še isti dan, ko ste belili, vendar najprej z ostrim in tankim predmetom (pleskarska lopatica) potegnite med robom traku in zidom. Včasih so premazi elastični, dokler se popolnoma ne osušijo, če pa se dotikajo vašega traku, lahko s stene odlepite košček barve, ko odstranjujete trak.

9. Odstranite "mucke": Frustirajoče je, če zagledate "mucke", ki so se posušile skupaj z barvo na komaj pobeljenih zidovih. Da bi se temu izognili, okoli roke namotajte slikopleskarski lepilni trak, tako da je lepljiva stran na zunanji strani, in potegnite preko novega valjar za beljenje, s čimer odstranite morebitna odvečna vlakna.

10. Izognite se grudicam: Nikoli ne pomočite valjarja tako globoko, da se namoči tudi držalo, saj se vam bo barva cedila. Na začetku vsakega novega delovnega dne pa precedite barvo v novo čisto posodo, tudi če ste jo čez noč tesno zaprli. Če preskočite ta korak, boste dobili grudice v barvi in na zidovih, česar si nihče ne želi.

11. Pobrišite zidove: Ostanke prahu po brušenju je treba odstraniti, zato je treba stene pobrisati s posebnimi krpami, ki jih dobite v specializiranih trgovinah.

12. Izbira pravega odtenka: Barve so na steni običajno videti veliko intenzivneje kot na barvni skali oziroma majhnem pravokotnem lističu. Če ste negotovi med dvema odtenkoma, je bolj varno kupiti za odtenek svetlejšo barvo, verjetno boste na steni dobili zlato sredino.