Poznavalci se strinjajo, da je monarhinja z najdaljšim stažem v Evropi še danes enako predana svojemu poslanstvu kot na začetku pred šestimi desetletji.

Vest o očetovi smrti jo je doletela med počitnicami v Keniji. Elizabeta, ki se je novembra 1947 poročila z grškim princem Philipom, se je nemudoma vrnila v domovino, njeno uradno kronanje pa je sledilo 2. junija 1953. 60 let kasneje so si poznavalci enotni, da je Elizabeta II. začela svoje vladanje tako, kot se mu posveča še danes – z močnim občutkom dolžnosti, stoično predanostjo in neomajno vero.

Petinosemdesetletna monarhinja je bila v vseh teh letih priča številnim prelomnim dogodkom. To niso bile zgolj menjave predsednikov vlad, pristanek človeka na Luni ali padec Berlinskega zidu. Tu je bil tudi prihod barvne televizije, mobilnih telefonov in svetovnega spleta.

Elizabeti II., ki so ji nemalo "sivih las" verjetno povzročile tudi zasebne težave njenih štirih otrok – Charlesa, Anne, Andrewa in Edwarda, je ne glede na vse njena zasebnost posebej draga.

Med bolj razburljivimi je bilo leto 1992, ko sta se razšla Charles in Diana, z zakonskimi težavami sta se soočala Andrew in Anne, dele gradu Windsor pa je poškodoval požar. To leto je Elizabeta II. celo označila za "Annus Horriblis". A prava preizkušnja je šele sledila ob smrti princese Diane leta 1997, in sicer ob kritikah javnosti, kako se je kraljeva družina odzvala na Dianino smrt. Obdobje škandalov, povezanih s Charlesovo afero s Camilo Parker Bowles, se je umirilo z njuno poroko leta 2005.

Za kraljevo družino se je takrat začelo obdobje večje naklonjenosti Britancev, ena najbolj priljubljenih članov družine pa je še vedno prav Elizabeta II. Ta čustva so vrhunec dosegla aprila lani s poroko princa Williama in Kate Middleton.

Uradna praznovanja ob diamantni obletnici kraljičinega vladanja na Otoku pripravljajo v začetku junija, že spomladi pa namerava Elizabeta z 90-letnim Philipom obiskati različne kraje po Veliki Britaniji.