Svetovni dan brisače, ki ga vsi pravi štoparji obeležujejo na današnji dan, 25. maja, je posvečen pokojnemu pisatelju Douglasu Adamsu, avtorju Štoparskega vodnika po galaksiji. Na ta dan si njegovi oboževalci okrog vratu nadenejo belo brisačo. Douglas Adams je sicer umrl 11. maja 2001, vendar se je skupina oboževalcev dva tedna kasneje domislila ideje, kako ohranjati spomin na avtorja, in od takrat dalje se je 25. maj uveljavil kot svetovni dan brisače.

Roman Štoparski vodnik po galaksiji je izšel leta 1979 in je bil prva knjiga Douglasa Adamsa iz istoimenske zbirke petih knjig. Adams je s knjigo doživel neverjeten uspeh in zaslovel dobesedno čez noč. Mnogi pa ne vedo, da je bil štoparski vodnik sprva napisan kot radijska igra. Izvirnih 12 epizod je Adams kasneje pretvoril še v knjižno obliko – to sta prva dva romana. Postopoma je napisal še nadaljevanja, pogosto po hudem pritisku urednikov.

Kljub Adamsovi razlagi, da je peti del niza – Pretežno neškodljiva – enakovreden v nizu, ki je pozneje postal znan kot trilogija v petih delih, se mnenja oboževalcev delijo, nekateri so z nadaljevanjem zadovoljni, drugi pa so prepričani, da je delo nastalo pod prisilo in ne spada v niz. Vsi romani so na voljo tudi kot zvočne knjige, ki jih je bral Adams sam.
 

Leta 2005 so po knjižni predlogi posneli istoimenski film. © Wordpress

Zakaj brisača?
"Štoparski vodnik po Galaksiji ve o brisačah povedati kar dosti stvari: Brisača, pravi, je takole približno naj naj najkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli. Po eni plati ima veliko praktično vrednost – popotnik jo lahko ovije okrog sebe, da ga greje, ko prečka mrzle lune Bete Jaglana; na lesketajočih se plažah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko uleže nanjo in vdihava opojne morske hlape; na njej lahko spi pod zvezdami, ki sijejo tako žareče rdeče na puščavskem Kakrafoonu; lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po počasni težki reki Moth; mokro lahko uporabi kot orožje v boju z golimi rokami; lahko si jo ovije okrog glave, da se zaščiti pred škodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hroščatega krvoloka (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas – zabit ko štor, ampak zelo zelo krvoločen); z njo lahko maha v stiski, da prikliče pomoč, in seveda se z njo lahko tudi obriše, če je še vedno dovolj snažna.

Še mnogo pomembnejša je psihološka vrednost brisače. Je že tako, da vsak strag (strag: ne-popotnik), brž ko pri štoparju opazi brisačo, samodejno privzame, da poseduje štopar tudi zobno krtačko, flanelasto otiračo za obraz, milo, pločevinko keksov, čutarico, kompas, zemljevid, klobčič vrvice, razpršilec proti obadom, opremo za dež, vesoljski skafander in tako dalje. Še več, taisti strag bo tudi z veseljem posodil štoparju katerokoli od teh ali nadaljnjega ducata drugih stvari, ki jih je štopar po nesreči "izgubil". Strag si namreč misli, da je vsakdo, ki je prepotoval Galaksijo po dolgem in počez, se prebil skozi njene temačne kotičke, vzdržal v strahotno neenaki borbi s sovražnimi silami in jih končno tudi premagal, pri vsem tem pa še vedno ve, kje ima brisačo, očitno človek, s katerim je treba računati." (odlomek iz Štoparskega vodnika po Galaksiji, 1979)