Eksperimentalna podoba njegove solo glasbe ima običajno konstantno razpotegnjeno formo, na katero umetnik zvočno le nalaga. Ni večjih presenečenj, saj se stilsko nikoli ne zgodi nič pretresljivega, glasba je fascinantna predvsem v smislu, da si resnično vzame čas za evolucijo inštrumentalnih linij, odlikuje pa jo tudi prodoren Damirjev vokal.

Na odru gologlavi hrvaški pevec deluje samozadostno, odmaknjeno nekam v svoj mentalni film in malenkost sramežljivo. Brez pretiranih monologov hvaležnosti je prejemal bučne aplavze polne dvorane. Z bendom so izvedli en dodatek ter obudili komade, kot so Moja Voda, Mala truba in Aroma Satanica.