Glasbena nevarnost in šokiranje Marilyna Mansona z leti vse bolj bledita, bledi pa tudi kvaliteta nastopov. V trenutni koncertni postavi je očitno pomanjkanje kvalitetnega kitarista, kakršen je bil nekdaj recimo John5. Twiggy, ki je bil dolga leta bendov basist, je v smislu prijateljstva že mogoče Mansonova alfa in omega, ampak kot kitarist pa ni kaj prida. To se je najbolj očitno pokazalo pri komadih, kot so Sweet Dreams, kjer Ramirez ni uspel tekoče držati niti osnovnega ritma in ga kombinirati z wah kitarskim efektom, kaj šele solaže, ki je zvenela ekstremno improvizirano in glede na original totalno ponesrečeno. 

Malenkost porejeni Brian Hugh Warner, kakor je njegovo pravo ime, se je na odru zabaval sam s sabo, sproščeno in spontano je v svojem stilu povezoval tudi koncert. "Sta dve stvari, ki nista mrtvi. Prva je Marilyn Manson, druga pa moj k****." Sledil je komad Rock Is Dead. Redno je pil pivo, ali bolj natančno, vedno je naredil le požirek, ki ga je nato izpljunil, steklenico pa zabrisal kamorkoli že je naneslo. Njegovi odrski pomagači kar pošteno garajo, če pogledamo, da Manson vedno nekaj meče okrog sebe, pa naj gre za mikrofon, stojalo, čelado ali kitaro. To, da je spet poprijel za kitaro, se je na aktualni The High End of Low turneji zgodilo po dolgem času, nazadnje na turneji Dead To The World za ploščo Antichrist Superstar, in to pri komadu Dried Up, Tied and Dead to the World.  

Na oder so redno leteli predmeti, na katere se je Marilyn odzival zelo različno. Ko je nekdo v stilu boybandov iz devetdesetih let vrgel na oder plišasto igračo, je gesto komentiral z besedami: "Ne vem, kaj naj bi z njo počel ... naj jo držim ali posilim?" Bistveno drugačen sprejem sta doživela modrček in ženske spodnje hlače, ki si ju je zavezal kar okoli vratu. Čeprav italijanska publika v energičnem smislu ni ravno v vrhu v primerjavi z ostalimi evropskimi publikami, prej nasprotno, so že na začetku slišali ne ravno iskreno pohvalo, da so najboljša publika na svetu. Hvalospev je Manson še svojevrstno začinil: "Pošprical bi vas vse po obrazih, tudi fante. Take igre se jaz igram."  

Med najnovejšimi komadi smo lahko slišali Pretty As a Swastika, Four Rusted Horses, Devour in We're From America. Sicer je šlo zgolj za komade iz časa ustvarjanja Manson-Ramirez pred letom 2003. Med že prej naštetimi je bend spomnil na komade, kot so Irresponsable Hate Anthem, ploščo Mechanical Animals (Coma White, Dope Show), ploščo Holy Wood (Love Song, Cruci-fiction in Space, Disposable Teens, Coma Black) ter nazadnje celo na ploščo Smells Like Children (Rock 'n' Roll Nigger).

Na setlisti, ki smo jo novinarji dobili pred koncertom, je bil v drugem delu napisan tudi komad If I Was a Vampire, ki pa ga ni bilo. Nehvaležna italijanska publika je v zahvalo za pasivno spodbujanje dodatka dobila le Beautiful People. Za omenjenim komadom pa sicer stoji tudi zanimiva zgodba, ki je pravzaprav tudi razlog, da sta se Manson in Twiggy ponovno združila. Manson je pred dvema letoma v Londonu spremljal koncert Led Zeppelinov in med opazovanjem Roberta Planta in Jimmyja Paga, ki sta se med igranjem Stairway to Heaven spogledala, pomislil, da sta si s pogledom rekla: "Midva sva napisala ta komad." Istočasno si je nato Marilyn rekel, da bi rad imel ob sebi svojega najboljšega prijatelja in se z njim spogledal v tem stilu ob igranju komada Beautiful People.