Veliko manj, "le" 13 odstotkov, se jih najbolj boji zunanjih napadov, je pokazala raziskava svetovalno-revizijske hiše Deloitte. Čeprav na globalni ravni odstotek notranjih in zunanjih vdorov v sisteme finančnih institucij upada, dve tretjini vprašanih ni prepričanih, ali lahko učinkovito zaščiti podjetje pred notranjimi cybernapadi. Večina jih je potrdila, da je človeški dejavnik najpogostejši vzrok sesutja varnostnih informacijskih sistemov, še posebej v času globalne krize, ko delovna mesta niso varna in je odpuščanje nekaj vsakdanjega, stres pa lahko povzroči neobičajno vedenje zaposlenih.

"Finančne ustanove vodijo bitko na dveh frontah. Soočene so z vse večjo sofisticiranostjo napadov na sisteme in izgubo podatkov o strankah. Po drugi strani pa so obremenjene z vse strožjimi urejevalnimi zahtevami in valom odpuščanj, ki ustvarja nezadovoljne in nezanesljive nekdanje delavce. V takšnih okoliščinah je nujno, da poostrijo varnostne zahteve," pravijo pri Deloittu.

Dodatno obremenitev za varnost predstavlja tudi vse večja popularnost spletnih socialnih mrež in razširjena uporaba USB-jev, MP3-predvajalnikov in podobnih naprav. Več kot polovica svetovnih finančnih ustanov zaradi tega že omejuje dostop do socialnih spletnih mrež, večinoma pa še vedno dopuščajo uporabo raznih prenosnih medijev.

Pri varnosti ne gre varčevati
Čeprav takšne naprave pripomorejo k produktivnosti, njihova uporaba pomeni večjo možnost odtekanja ali izgubljanja podatkov in celo zaupnih informacij na potencialno nezaščitenih medijih. Zmanjšanje stroškov, ki je v teh časih glavno vodilo vseh podjetij, bi zaradi tega lahko še dodatno poslabšalo varnostno situacijo.

Sicer je 60 odstotkov vseh obravnavanih institucij potrdilo, da proračuni za vzdrževanje informacijske varnosti rastejo, vendar ne v skladu z novimi izzivi, 15 odstotkov pa jih v preteklem letu sploh ni vlagalo v zaščito sistemov.