V britansko raziskavo je bilo vključenih trideset tisoč žensk. Za največje igralke so se izkazale privlačne ženske, ki so nižje rasti.

Izsledki raziskave namreč kažejo, da naj bi ženske, nižje od 165 centimetrov, dvakrat bolj pogosto posteljo zamenjale z gledališčem. Neupoštevajoč višino žensk pa so izsledki raziskave pokazali, da je igranje vrhunca med rjuhami veliko bolj pogosta prvina privlačnih pripadnic nežnejšega spola.

Kaj torej lahko zaključimo na podlagi omenjenih izsledkov? Nekateri (moški) se bodo morda začeli spraševati, ali je tisto lepotičko na koncu lokala sploh vredno zvabiti v posteljo, saj se punca tako ali tako ne bo znala popolnoma prepustiti. Spet drugi bi rezultate lahko razumeli drugače: pri privlačnih in nizkih ženskah se je treba očitno v postelji še toliko bolj potruditi – potem jim na misel ne bo padlo kakšno hlinjenje (navsezadnje so s tem prikrajšane same). Medtem se tretji na rezultate raziskave najbrž požvižgajo in si mislijo – če ima ženska ''urejeno podstrešje'', ji hlinjenje vrhunca ne bo padlo na kraj pameti. Saj vendar ni kaznivo, če ga ne doživi med vsakim spolnim odnosom. Ali je kdo drugačnega mnenja?