V nadaljevanju preberite:
•    Bor Zuljan je prvič iskreno spregovoril o hčerkini boleči javni objavi. Razkril je, kaj ga je v celotni zgodbi najbolj prizadelo in kako je burno dogajanje doživljala tudi Urška Klakočar Zupančič. 
•    Spregovoril je o ljubezni z Urško in razkril, kdaj je začutil, da med njima ni več zgolj poslovno sodelovanje. 
•    Dotaknil se je tudi vplivništva in družbenih omrežij ter presenetil s svojimi stališči. 
•    Pojasnil je, zakaj je prišlo do razhoda s Šank Rock in kako danes gleda na eno najpomembnejših poglavij svoje glasbene kariere. 

Ko je javnost izvedela za zvezo med kitaristom Borom Zuljanom in nekdanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, so se hitro pojavile različne govorice in ugibanja. Ogenj je dodatno podžgala objava njegove starejše hčerke na družbenih omrežjih, v kateri je očetu očitala, da je njeno mamo prevaral. Zelo zgovorna in napadalna objava je sprožila burne odzive, kasneje pa je bila izbrisana.

Zdaj je Bor Zuljan za Žurnal prvič podrobneje spregovoril o tem, kako je sam doživljal medijski vihar, kaj ga je pri hčerkini reakciji najbolj prizadelo in kako danes gleda na svojo novo življenjsko poglavje z Urško.

V pogovoru pa se ni dotaknil le zasebnega življenja. Spregovoril je tudi o razhodu s skupino Šank Rock, s katero je soustvarjal slovensko glasbeno zgodovino več kot tri desetletja.

Kako bi komentirali medijski cirkus okoli vašega razhoda in nove zveze z Urško Klakočar Zupančič?
Medijski cirkus meni ni bil nekaj popolnoma novega, ker sem že dolgo 'na sceni', če lahko tako rečem, in vem, kako te stvari potekajo. Ni bilo pa še nikoli na tako nizkem nivoju. Moja največja zmaga je sicer bila, da sem potem, ko sem prebral prvi kvazi članek o sebi in Urški in potem, ko se je javno z zelo grdo objavo na Facebooku oglasila moja starejša hči, prenehal s prebiranjem vsega. Nobenega portala nisem več odpiral in prav sem storil, saj morda ne bi zdržal. Tako kot morda ni zmogel prenesti vsega blata, ki ga je bilo vanj zmetano na socialnih omrežjih, gospod, ki si je domnevno zaradi tega vzel življenje. Kot družba smo prišli tako daleč, da z obsojanjem brez vsakršnih dokazov in zlivanjem gnojnice na vsakogar, ki postane za to priročna tarča, dejansko uničujemo življenja. Ne samo tistega, ki ga napadamo, ampak tudi življenja njegovih bližnjih.

Kako sta z Urško doživljala objavo vaše hčerke, ki je javno spregovorila o vajinem odnosu?
Urška me je takoj, ko se je pojavil prvi sramoten in lažniv članek s takimi namigovanji, da nam je šlo vsem na bruhanje, vprašala, ali bom lahko zdržal. Ona je vedela, kako brutalno je lahko. Jaz nisem, priznam. Urška pravzaprav sploh ni bila presenečena, da se je pojavilo, kar se je, ker je bila vsega tega že navajena, je pa tudi njo zelo presenetila objava moje starejše hčerke, s katero sicer že pred tem dolgo nisem imel dobrih odnosov, ampak zaradi drugih družinskih zadev. Mene je prizadelo, da me ni ničesar vprašala, ampak je samo zlila svoj gnev, ki je zrastel na lažeh, na svoj javni Facebook profil. S tem je užalila in za vedno omadeževala ne samo tistega, ki ga je javno hotela omadeževati, pač pa vse, ki so se v tej zgodbi po poročanju nekega kvazi novinarja znašli.

Kaj bi danes sporočili mladim, ki svoje zasebne zgodbe delijo na družbenih omrežjih?
Čeprav je hčer kasneje objavo izbrisala, bodo posledice ostale za vedno. Kar je enkrat na spletu, ostane tako ali drugače in bo ostalo prilepljeno tudi na avtorja teh vsebin. Žal mi je, da se današnja mladina ne zaveda, kakšno škodo si dela, ko daje take stvari v javnost. Mi tega nismo poznali in hvala bogu, da je tako. Moja hči je očitno postala vplivnica, ker na Instagramu in drugih profilih promovira razne kozmetične in športne izdelke, čeprav je nekoč študirala resne vsebine, vendar žal ni nadaljevala. Lahko rečem, da je morda tudi moja krivda, da nisem bil dovolj strog in da je nisem spodbujal, naj ostane na pravi poti.

Kako pa vidva z Urško gledata na vplivništvo in družbena omrežja?
Mladost in lepota bosta nekoč minili, vplivništvo oziroma influencerstvo ni kariera, ki bi si jo želel za svoja otroka, znanje pa ostane in na tem se lahko gradi. O tem z Urško veliko govoriva. Njej je bilo odveč delati vsebine za socialna omrežja, ker so, tako je rekla, površinska in brez globine, vendar brez tega danes ne moreš imeti stika z ljudmi. Stik z ljudmi pa je tako njej kot meni zelo pomemben.

Veliko ljudi ima o Urški izdelano mnenje iz politike. Kakšna pa je zasebno?
Ko sem začel Urško bolje spoznavati, sem hitro ugotovil, da je zasebno popolnoma drugačna, ko jo ocenjujejo tisti, ki so jo videli samo pri vodenju sej parlamenta. Ona je ena najtoplejših in čustvenih oseb, kar sem jih spoznal v življenju in verjemite, da ji ni bilo lahko v politiki, ko je plavala med morskimi psi, ki so samo čakali, da jo raztrgajo. Takrat je nastopala odločno in zato ljudje pravijo, da je edina ženska s “pravimi jajci” v državi. Nikoli pa svojih odločitev ni sprejemala brez argumentov. Kar sem spoznal o Urški, je, da je vsem ljudem vedno želi samo dobro. Zavestno nikoli nikomur ne bi storila nič slabega. Ko sem jo gledal, kako je delovala v politiki, skoraj nisem mogel verjeti, da deluje iskreno in brez vsakršnih slabih namenov. Zase nikoli ni vzela ničesar. Zato je, po mojem mnenju, tudi morala oditi iz politike. Večkrat je drugim povedala, da nikoli ne bo sodelovala pri kakršnih koli nepravilnostih, da nikoli ne bo šla čez meje svojih načel in vrednot. Tega se je vedno držala, zato je bila trn v peti vsem, tako desnim kot levim. Ko je prišlo spoznanje, da so jo lastni ljudje na nek način izkoristili, ni prav dolgo obupovala, ampak se je hitro spet postavila na noge. Verjamem, da je pred njo prihodnost, v kateri bo srečna. Zdaj si želi spet bolj v strokovne vode, ker se tam počuti najbolje. Sicer pa je zelo srčen in strasten človek. Tudi sam sem zelo strasten, tudi do svojega dela, svojega ustvarjanja, in to je tisto, kar naju je oba pritegnilo.

Foto: Saša Despot Bor Zuljan Urška Klakočar Zupančič parlamentarne volitve 2026 gibanje svoboda Kako sta se z Urško sploh spoznala in kako se je iz sodelovanja razvila ljubezenska zgodba?
Prvič sva se sicer spoznala na eni od državnih proslav, čez približno pol leta pa me je vprašala, ali bi zanjo delal videoposnetke za socialna omrežja, pri čemer jo je najbolj zanimala glasba. Slikovni material danes naredi že vsakdo, ona pa je želela ta material glasbeno opremiti, ker glasba vedno doda težo slikam in besedilu. Dogovorili smo se za sodelovanje s politično stranko, katere članica je bila, in začeli z delom. Urška je imela veliko projektov in zelo se je trudila, da bi uspeli. Spominjam se, kako si je želela, da bi lahko pomagala družinam z otroki, ki imajo posebne potrebe, in to je bil prvi glasbeni videoposnetek, ki sem ga naredil. Potem smo jih naredili še veliko, vsi pa so nosili pomembna sporočila. Ko sva se z Urško čustveno zbližala, je bila pogodba s stranko takoj prekinjena, posnetke za Urško pa so prevzeli ostali sodelavci, ki so se ukvarjali z avdio-video produkcijo. 

Kdaj ste prvič začutili, da med vama z Urško ne gre več zgolj za poslovno sodelovanje?
Kdaj sem prvič začutil, da bo to ljubezenska zgodba? Takrat, ko začnejo metuljčki delati svoje. Mislim, da je bilo pri obeh istočasno. Ker sem se z Urško že prej poslovno srečeval, sem jo imel možnost spoznati v različnih situacijah – kako reagira med ljudmi, kako se vede do drugih, ko nekdo pride v pisarno, ko nekdo pokliče. Tako začneš spoznavati toplino človeka. Ljudje, ki imajo z Urško vsaj malo opravka, so najprej presenečeni, ker ugotovijo, da je v resnici popolnoma drugačna, kot je predstavljena iz državnega zbora. Ta njena navidezna strogost, ostrina in doslednost v zasebnem življenju sploh ni taka. Je pa pogumna kljub svoji čustvenosti. In to občudujem. Pogum je, da se človek, kljub temu da mu ni lahko in da ga je morda strah, vseeno izpostavi in se bori za tisto, kar je prav. Za svobodo in vključevanje vseh in vsakogar. 

Česa sta se v času skupnega življenja naučila drug od drugega? Česa se je Urška naučila od vas in česa ste se vi naučili od nje?
Mislim, da se je naučila boljše organiziranosti. Ker ima v življenju veliko stvari, včasih deluje nekoliko kaotično in pozablja na male, čisto življenjske zadeve, ki jih tudi moramo postoriti, da življenje lepo teče. Sicer je zelo kreativna pri svojem delu, vendar ji je ta kreativnost zmanjkala pri popolnoma vsakdanjih opravilih, kot je npr. kuhanje. Zdaj je mnogo boljša v tem, kot je bila pred enim letom. Urejeno življenje se začne z urejenim prostorom okoli sebe in pri tem sem ji poskušal pomagati. Sama prizna, da je prej podcenjevala vse te stvari, ki so ji ob obilici dela potem zrasle čez glavo. Tu sem ji pomagal – ona pa meni, na drugih, še bolj pomembnih področjih. Pomagala mi je spoznati eno zelo veliko stvar - da moraš v življenju globoko pasti, da lahko zrasteš. Če je tvoje življenje enolično kot ravna črta, potem nikoli ne boš dosegel svojega potenciala. Samo bolečina je tista, skozi katero zrasteš. Največje stvaritve človeštva so nastale zaradi bolečine. Posebej to velja za umetnost. Največja dela svetovno znanih umetnikov so nastala v najhujših bolečinah. In res. Ko danes pogledam svoje skladbe, so najboljše ravno tiste, ki sem jih ustvarjal takrat, ko je bilo težko. Bolečina je lahko že izstop iz cone udobja, ko zbereš pogum in začneš nekaj novega, v kar moraš vložiti veliko napora. Vsega tega sem se začel zavedati šele, ko mi je Urška to povedala. Prej o tem nisem razmišljal. Ona sama je v življenju tudi doživela težke svari, zaradi katerih je postala danes takšna, kot je. In tudi zato jo imam tako rad.

Foto: Anže Petkovšek Bor Zuljan Videti je, da vam je Urška odprla tudi povsem nov pogled na življenje. Medtem ko se vam je v zasebnem življenju odprlo novo poglavje, pa se je skoraj istočasno zaključilo eno najpomembnejših poglavij vaše glasbene poti. Po več kot treh desetletjih ste se poslovili od skupine Šank Rock. Kaj bi želeli, da bi oboževalci vedeli o tem razhodu? 
Prišel je čas, ko smo se vsi v skupini odločili, da je čas za razhod. Ne bom lagal, da ni bilo težko. Nenazadnje smo bili skupaj več deset let, čeprav s premori. Ne bom tudi lagal, da med člani benda ni bilo čutiti napetosti. Nočem pa blatiti nikogar iz benda, ker gotovo vsak izmed nas nosi svoj del “krivde” za to, da smo se razšli. Sam si želim, da ostanemo v dobrih odnosih. Dogovorili smo se, da javno o tem kaj več ne bomo razpredali in sam se bom tega držal. Verjamem, da so bili ljudje nekoliko presenečeni, ko sta se poslovila kar dva dolgoletna člana skupine, torej klaviaturist Samo Jezovšek in jaz, ki sva bila tudi edina glasbeno izobražena. Ampak tako je moralo biti, morda tudi zato, da se imena Šank Rock ne bi več povezovalo s politiko, kar se je menda dogajalo, in ni prav, da se. Glasba je bila vedno apolitična, res pa je lahko ob določenih dogodkih mobilizirala ljudi zaradi doseganja tudi določenih političnih ciljev. Vendar tukaj ne gre za to. Po tem, ko smo javnost obvestili, da se razhajamo, sam nisem sledil socialnim omrežjem, kjer tisti, ki morajo po nekom izlivati svoj gnev, in tudi lažni profili pišejo vse mogoče. Sam zase vem, kaj in koliko sem doprinesel k skupini Šank Rock kot član, kot kitarist in kot avtor skladb. Naj še dodam, da v zadnjih letih ustvarjalni del in tudi privatno druženje med člani skupine nista bila več tako lepa kot včasih. Energija se je spremenila, kar je logično in slej ko prej pride do tega pri vsaki skupini. Kot vedno smo na odru vsi dali vse od sebe in publika ni čutila, da med nami ni več nekdanje kompatibilnosti.  Vendar so časi zdaj drugačni, tudi utrip publike je drugačen, glasba se je čez leta spremenila in tudi mi smo starejši. Sam izjemno rad ustvarjam glasbo, ki mi poboža dušo, ta pa ni bila vedno ustrezna za skupino z glasbenim izrazom, kot je Šank Rock, ki ima svoje značilne melodije in harmonije. Tega ni priporočljivo spreminjati. Tako je npr. Bon Jovi vedno Bon Jovi in Rolling Stones so vedno Rolling Stones. Zdaj si ne želim delati glasbe samo zato, da bo komercialno uspešna. Zdaj si želim delati glasbo, ki bo moja. 

Zakaj Šank Rock brez vas nikoli več ne bo isti?
Ne bi rad zvenel prevzetno, vendar menim, da sem s svojo prepoznavnostjo, energijo in nastopom oplemenitil kemijo, ki jo je imel Šank Rock. Pri številnih glasbenih skupinah je tako, da se ljudje navadijo na neko prepoznavno postavo in je potem težko sprejeti spremembe. Ker skupina v novi postavi pač več ne more biti tista prava skupina, ki jo ljudje poznajo in se z njo identificirajo. Morda bo sedaj več energije in rock n’ rolla, ampak glasba ne bo ista in zaigrana z značilnostmi, ki so bile prepoznavne za Šank Rock. Menim, da sem za skupino delal dobro glasbo in ustvaril kar nekaj uspešnic, ki bodo za vedno ostale zaščitni znak skupine. 

Čeprav so zadnje leto zaznamovale težke odločitve, boleči razpadi vseh vrst odnosov, medijski pritiski in številne javne obsodbe, Bor Zuljan danes tako poklicno kot zasebno deluje spravljen sam s seboj. O hčerki govori brez prikrivanja razočaranja, o Urški Klakočar Zupančič pa z veliko topline in občudovanja. Če je iz njegovega pripovedovanja mogoče razbrati eno sporočilo, je to prepričanje, da človeka najbolj oblikujejo prav najtežja obdobja ... Najtežja obdobja in pa Urškina ljubezen, ki mu je pokazala, da se tudi za najbolj bolečimi slovesi pogosto skrivajo čudoviti novi začetki.