Igralska pot Silve Čušin je ena sama pot navzgor. Čušinova svojo kariero skrbno gradi že od študentskih let, ko je za vlogo Evgenije v Mrožkovem Tangu v akademijski produkciji ob koncu 70. let dobila prvo večje priznanje, študentsko Severjevo nagrado. Vloga Babice v Strniševih Žabah, prav tako AGRFT-jevski predstavi, ji je že leto pozneje prinesla Borštnikovo nagrado za mladega igralca, ob tem pa še študentsko Prešernovo nagrado.

Po izletih v Glej, ki je imel v 80. letih še uradni status eksperimentalnega gledališča in po postanku v Mestnem gledališču ljubljanskem, je v sezoni 1982/1983 stopila na deske prestižne ljubljanske Drame, ki je še danes njen matični oder. Na njem je zgradila že več kot petdeset dramskih, predvsem karakternih likov. V potekajoči sezoni se je to jesen vživela najprej v Lady Torrance, lik iz drame Orfej se spušča Tennesseeja Williamsa in zanj že žanje pohvale gledališke kritike.

Nagrado mesta Ljubljana, torej Župančičevo nagrado, je igralka leta 1996 prejela za lik Hannah Jarvis v Stoppardovi Arkadiji in za Olgo v Treh sestrah Čehova, leta 2005 pa je prišla že (velika) Borštnikova nagrada za Kraljico Izabelo v Edvardu Drugem Marlowa.

Pomemben del igralskega opusa Silve Čušin sodi v svet filma in televizije. Njena najbolj sveža filmska nagrada je vesna, ki jo je prejšnji teden prinesla iz Portoroža. Dobila jo je za lik Dore v filmu Estrellita režiserja Metoda Pevca.

Čušinova, ki je nagrado dobila v letu, ko je srečala Abrahama, bo priznanje za življenjsko delo prejela v sredo, 24. oktobra, na sklepni slovesnosti 42. Borštnikovega srečanja, ko bodo podelili tudi druge festivalske nagrade.