Prav tako je v sklopu posestva Gradu Brdo pri Kranju za kulturni spomenik razglašen muzej na prostem oziroma toplarja ob grajski konjušnici in toplar za hotelom, ki imajo lastnosti umetnostnozgodovinskega oziroma umetnostnega in arhitekturnega, etnološkega, izjemnega zgodovinskega spomenika in kulturne krajine ter lastnosti spomenika oblikovane narave.

Pobudo za razglasitev naravne in kulturne dediščine posestva Brdo je dala kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, predlagatelj pa v utemeljitvi med drugim navaja, da je dvorec Brdo ohranjena renesančna utrdba na prostoru starejše srednjeveške zasnove, ki je bila v 20. stoletju večkrat prezidana. V protokolarni objekt je bil grad spremenjen že v Kraljevini Jugoslaviji, v protokolarni objekt v Sloveniji pa so ga uredili po letu 1991.

Notranjost dvorca v protokolarnem objektu je namenjena svečanim kosilom in večerjam ob obiskih eminentnih gostov iz Slovenije in tujine.©BOBO

V dvorcu so bila pomembna protokolarna srečanja in sprejemi, ključni za Republiko Slovenijo in njeno uveljavitev v svetu, od srečanj vodij republik ob razpadu Jugoslavije do državniških srečanj svetovnega pomena, na primer Bush–Putin. Zaradi predsedovanja EU je bila za Zoisovo pristavo zgrajena dvorana, prilagojena krajini, delo arhitektov Vase J. Perovića in Matije Bevka.

Notranjost dvorca krasi izjemna zbirka pohištva, preprog, slik, kipov in drobnega inventarja, njegova posebnost pa je bogata knjižnica z izvirnikom Dalmatinove Biblije. Tudi parkovne površine so nepretrgano urejali od 16. stoletja naprej, od baročnih ureditev do avtorskih predelav, tako da se uvrščajo v sam vrh zgodovinskega razvoja v Sloveniji.