Bikram joga je najzahtevnejša, a učinkovita in vznemirljiva tehnika hatha joge. Osnoval jo je Bikram Choudhury, ki so mu nekoč zdravniki dejali, da ne bo mogel nikoli več hoditi. Danes je zelo priljubljena med mladimi moškimi v ZDA, prakticirajo jo tudi hollywoodski zvezdniki in športniki, saj po zatrjevanju mnogih pomaga pri zdravljenju telesa, doseganju mentalnega ravnovesja in povečanju energije, kar se odraža tudi v napredku v vsakdanjem življenju. Značilnost bikram joge je, da se odvija v vadbenem prostoru, ogretem na 39 stopinj Celzija, izvaja se v točno določenem zaporedju 26 položajev, običajno vsakega po dvakrat, s čimer ustrezno ogrejemo telo in raztegnemo mišice, ligamente in vezi.
Visoka temperatura omogoča, da lažje in varneje dosežemo določene položaje, saj mišice postanejo voljnejše, kar zmanjša možnost poškodb. Telo postane bolj gibčno in omogoča doseganje zahtevnih položajev, česar si sicer ne bi niti predstavljali. Vročina spodbuja potenje in izločanje strupov, poze pa ne vplivajo le na mišice, ampak tudi na notranje organe. Bikram joga zmanjšuje stres, pomaga pri razvoju mišic in hujšanju. Pospešuje krvni obtok, dotok sveže krvi in kisika v vse predele telesa pa blagodejno in samozdravilno vpliva na organizem. Primerna naj bi bila tudi za ljudi s kroničnimi boleznimi, kot sta artritis ali sladkorna bolezen. Stil joge je odvisen od okusa, morda je bikram joga tista prava za vas. Vsekakor je malce drugačna. Pomembno je predvsem počutje med vadbo in po njej ter učiteljev odnos do učenca.
Merengue
Merengue je karibski ples in glasba v dvočetrtinskem taktu. Je simpatičen, razigran, zelo zabaven in preprost latinskoameriški ples, ki se pleše v paru ali v skupinskih točkah. Pravijo, da je merengue duša, je objem in je gibanje, ki plesalca odnesejo v nebo. Njegova priljubljenost izvira iz ljubezni do življenja, ki jo vsi potrebujemo, zato je nalezljiv. Danes je merengue nacionalni ples Dominikanske republike in dela Haitija, zelo zanimive pa so legende o njegovem izvoru. Prva pravi, da so bili črni sužnji, okovani v verigah drug poleg drugega, prisiljeni za seboj vleči eno nogo, medtem ko so na poljih sekali sladkorne trse ob ritmih bobnov. Druga različica pravi, da je bil med revolucijo v Dominikanski republiki ranjen velik junak. Ko se je vrnil v domačo vas, so ga prebivalci pričakali s slavjem in v znak sočutja so vsi plesalci za seboj vlekli eno nogo. Ime pa je najverjetneje dobil po slaščici iz sladkorja in beljakov.
Merengue je v različnih oblikah danes razširjen po vsem svetu, v izvirniku se je plesal v krogu, moški in ženske pa so bili z obrazi obrnjeni drug proti drugemu na razdalji roke. Glasba, na katero se pleše, je vesela, spodbudna in pogosto vsebuje šaljiva besedila. Merengue zato predstavlja izvrsten način, da se začetnik spozna s tipičnim kubanskim gibanjem (cuban motion), ki je prisotno v vseh latinskoameriških plesih. Pa še ena zanimivost iz zgodovine: čeprav je bil med množicami vedno zelo priljubljen, ga višji sloji dolgo niso hoteli sprejeti, saj je bil povezan z afriško glasbo, drugi razlog pa so bila "prostaška" besedila. Na primer: Vse pocestnice so iz Santiaga in se zabavajo v Santiagu in zaradi te preklete ženske sem iz Santiaga tudi jaz ... Dovolj vabljivo?
|
Umirjeno. © iStockphoto |
Slikanje je ena tistih dejavnosti, ki človeka napolnijo z mirom in ustvarjalnim zadovoljstvom. Če imate veselje, se lahko udeležite tako začetnih kot nadaljevalnih tečajev, na katerih se boste seznanili s posebnostmi različnih tehnik (akvarel, akril, olje, tuš, pastel ...), osnovami likovne teorije o barvi (barvni krogi, kontrasti, harmonije), s tonskim in kolorističnim slikanjem danih motivov, kompozicijskimi in barvnimi študijami, različnimi perspektivami, upodabljanjem tridimenzionalnih prostorov, prostorskimi in velikostnimi razmerji ... Skratka, osvojili ali poglobili boste znanje, principe in zakonitosti likovnega dela in njegove gradnje. Na tečajih vas bodo spodbujali k inovativnemu razmišljanju, analizi likovnih del, organizirali bodo oglede razstav in spodbujali sposobnost za predstavljanje ter zagovarjanje lastnega dela. Marsikje vam bodo podali tudi interdisciplinarno znanje z drugih področij in predstavili njegovo vključevanje v ustvarjalni proces. Poleg tega je lepo, če ujamete na platno izmuzljiv trenutek, osebo ali predmet in dodate osebni pečat.
Izdelovanje nakita
Nakit je modni dodatek, ki poudari obleko, značaj, drugačnost, razkriva drznost in odnos do življenja. Pogosto nosi skrita sporočila, še posebej rade pa se z nakitom poigravajo ženske. Tiste, ki imajo dovolj denarja, si privoščijo unikatne kose znanih oblikovalcev, tiste, ki želijo biti ustvarjalne, si ga marsikdaj izdelajo same. Kako tudi ne, saj lahko tako najbolje izrazijo osebnost. Vsaka ženska si pač želi biti izvirna in neponovljiva, možnosti oblikovanja nakita pa so neskončne. Le malce volje in domišljije je treba. Letos je v modi bogat nakit, material pa je seveda tudi stvar okusa in ne le modnih zapovedi. Nakit lahko seveda ljubosumno izdelujete zase, lahko pa ga tudi podarite. Zgrešiti s takšno pozornostjo tako rekoč ne morete. Če ste torej ljubitelj ali ljubiteljica ročnih spretnosti, se udeležite raznih tečajev oblikovanja nakita, kjer se boste seznanili z različnimi postopki in materiali, iz katerih lahko izdelate prikupne prstane, zapestnice, ogrlice, uhane, sponke za lase ... Steklo, srebrna glina, srebro, perle, fimo masa, žice, vrvice, laks, školjke, kamenčki ... seznam je dolg in ga prepuščamo najbolj odštekanim zamislim.
Eksotični jeziki
Pri izbiri učenja tujega jezika je pomembna simpatija, za nekatere pa predvsem uporabnost. Nam lepo zveni, ga bomo potrebovali na potovanju, v službi, zaradi prijateljev ali partnerja? Nam je všeč kultura in država, iz katere izhaja? Prevladujoč razlog pravzaprav ni bistven, pomembna sta želja in ustrezna motivacija, ki nam pomagata napredovati. Če ste pragmatični, se boste odločili za mandarinsko kitajščino, ki jo govori milijarda ljudi. Če primanjkuje govorcev norveškega jezika, bi to lahko bila prednost pri želeni zaposlitvi. Če se učite zaradi lastnega veselja, kalkulacije niso pomembne, naj bo to jezik kulture, ki vas privlači, jezik dežele, kamor bi želeli odpotovati. Znanje lahko v primeru bolj eksotičnih jezikov pridobite tudi s programi za samostojno učenje (zgoščenke, DVD-ji), težava pa nastane, če ste začetnik in ne znate angleščine, saj učnega gradiva za manj priljubljene jezike v slovenščini primanjkuje. V tem primeru se morate zanesti na jezikovne šole, ki sicer marsikaj ponujajo, dejanska izvedba programa pa je vprašljiva. Obstajajo tudi tečaji v tujini, ki pa so zaradi razumljivih razlogov dosegljivi le redkim.
Med bolj eksotičnimi, a razširjenimi oziroma pomembnimi jeziki na svetovni ravni sta poleg kitajščine tudi arabščina ali japonščina. Seveda število govorcev ni edino merilo za mednarodni pomen določenega jezika, veliko večjo vlogo igra ekonomska moč ali pa zgodovinski razlogi. Slovenske jezikovne šole ponujajo denimo japonščino, hebrejščino, kitajščino, albanščino, turščino, ukrajinščino … med malce manj eksotičnimi pa finščino, grščino, nizozemščino ... Seveda pa je smiselno razmisliti, koliko časa boste potrebovali, da osvojite vsaj osnove nekega jezika. Tristo ur italijanščine namreč ni primerljivih s tristotimi urami japonščine. Katerikoli jezik boste osvojili, vam za vloženi trud ne bo žal, zraven pa seveda spada tudi vznemirljivo jezikovno popotovanje.
|
Za vse ljubitelje vegetarijanske kuhinje © iStockphoto
|
Biti vegetarijanec ali vegan ni več čudaštvo. Zavest o zdravi in pravilni prehrani je vse bolj prisotna in nekateri prisegajo, da je to prava pot do zdravja in dobrega počutja. Na vegetarijanskih tečajih ne gre le za kuhanje, ampak za osebnosten pristop h kulinarični umetnosti. Naučijo vas marsičesa: uporabe začimb in živil, kuhanja iz kuharic, različnih tehnik priprave začimb in hrane, kako nadomestiti mesna živila in še izboljšati okus, kako sestaviti jedilnik, kako narediti domač sir ali jogurt in malce privarčevati ... Vegetarijanska kuhinja je lahko zelo okusna in tudi privlačna na pogled, pa naj gre za malce eksotične jedi ali jedi, ki so pogosto na naši mizi. Poleg praktičnih napotkov za zdravo kuho in peko se seznanite tudi z duhovnim vidikom vegetarijanstva – kako hrano pripraviti s pravilno zavestjo in jo očistiti negativnih energij ter z razvijanjem intuicije. Seveda so tečaji praktične narave, kar pomeni, da boste vi kuhali različne jedi in se na koncu mastili s pripravljenim obrokom, zato se velja potruditi. Če boste dali v pripravo hrane del sebe in svoje pozitivne energije, boste okusu dodali nekaj več, gostje pa bodo čutili lahkotnost in radost, pravijo kuharski mojstri. Tudi to je recept za uspeh.
Capoeira
Korenine plesno-borilne veščine capoeire izvirajo iz Afrike, dokončno pa so jo razvili afriški sužnji v Braziliji v 16. stoletju. V boju proti surovim gospodarjem niso imeli drugega orožja kot svoja telesa, ki so jih na tamkajšnjem podeželju pod pretvezo glasbe in plesa urili v borilni veščini, tako da so postala smrtonosna orožja in simbol upora. Capoeira združuje prvine plesa, fizično borilno tehniko in praktično življenjsko filozofijo. Je igra in izražanje s telesom, ki lahko razvije nepredstavljive sposobnosti. Najprej je treba osvojiti osnovno tehniko in značilne gibe, nato sledi improvizacija. Boj med capoeiristoma se odvija v rodi oziroma prstanu, ki ga oblikujejo udeleženci igre. Igra capoeire se začne z rokovanjem igralcev, ki vstopita v rodo. Gre za nekakšno dinamično koreografijo, zaznamovano z ritualnimi elementi in usklajeno s tradicionalnim ritmom, za katerega poskrbijo udeleženci.
Igra je sestavljena iz simulacije napada in obrambe, hkrati z dokazovanjem spretnosti in moči ter zaupanja vase. Igralca sta v nenehnem dialogu, vsak pa se izraža po svoje. Prepletajo se ples, napadalni elementi z nogami, obrambni gibi in akrobatske veščine. Vadba capoeire razvija gibljivost, hitrost in usklajenost gibanja ter spodbuja učenje telesne komunikacije s soigralcem. Obenem se udeleženci soočajo z lastnimi strahovi in omejitvami ter njihovim premagovanjem. Capoeira pa je v dobri družbi tudi zabavna in se lahko izvaja na različnih mestih, kot so parki ali plaže. Capoeira torej ni le borilna veščina, marveč tudi obred, terapevtsko sredstvo, možnost telesnega izražanja in za marsikoga zaradi vsega naštetega način življenja.