Če je nekaj znano, potem imamo to za varnejše. A kako to vemo? Pogosto se zanašamo na priročne bližnjice – če nekaj lažje dojamemo in zaznavamo, smo najbrž nekje že videli. Torej ime proizvoda, ki je lahko izgovorljivo, vpliva na to, kako ga sprejmemo?

Chunta ni nevarna, Vaiveahtoishi pa
Nekaj najbrž je na tem. Vsaj tako lahko sklepamo iz raziskave, ki sta jo opravila psihologa Hyunjin Song in Norbert Schwarz (University of Michigan, ZDA). Skupini študentov sta dala seznam s prehrambenimi aditivi in jih prosila, naj jih razvrstijo glede na to, kako škodljivi se jim zdijo. Imena vseh aditivov so imela 12 črk, Magnalroxate je bil eden najlažjih za izgovorjavo, Hnegripitrom pa eden najtežjih. Študenti so tiste najtežje izgovorljive ocenili kot bolj škodljive, poleg tega pa so menili, da so novejši. V dodatnem eksperimentu so jim predstavili poimenski seznam zabaviščnih parkov. Nekatera imena so bila lahka za izgovorjavo (na primer Chunta), druga zelo težka (Vaiveahtoishi), v skladu s prejšnjimi dognanji pa so tudi tokrat tista, ob katerih se zlomi jezik, ocenili kot bolj nevarna, a tudi kot bolj zanimiva.

Rezultati so torej pokazali, da ljudje opredeljujejo težko izgovorljive predmete ali pojme za nevarnejše, kar velja tako za neželena tveganja (slabost na toboganu, nevarni prehrambeni dodatki) kot želena tveganja (vznemirljiva vožnja v zabaviščnem parku). Avtorja opozarjata, da so dognanja pomembna za komunikacijo med proizvajalci in potrošniki, in dodajata, da lahko težko izgovorljiva imena vzpodbudijo ljudi k pazljivejšemu ravnanju z domnevno nevarnimi proizvodi ter natančnejšemu upoštevanju opozoril in navodil.