Chardonnay je poleg cabernet sauvignona najbolj razširjena in poznana vinska sorta na svetu, saj jo najdemo tako v Združenih državah Amerike (na primer v Kaliforniji), Avstraliji, na Novi Zelandiji, Kitajskem, v Libanonu in Južnoafriški republiki kakor tudi v Evropi; čisto posebno mesto zavzema v Franciji, kjer je v Šampanji nepogrešljiv pri proizvodnji šampanjcev, v Burgundiji pa lega Le Montrachet daje najprestižnejše chardonnayje na svetu. Po svetu ga poznajo tudi pod imeni: morillon blanc (predvsem v Avstriji, kjer ga tržijo pod tem imenom), beaunois, gamay blanc, melon d'Arbois in pinot chardonnay, medtem ko z belim pinotom nima povezave, kot nekateri zmotno mislijo.

Poplava chardonnayja se je nekaterim (predvsem angleškim) vinoljubom zdela tako velika, da so začeli ustanavljati klube ABC, kar pomeni Anything But Chardonnay oziroma v prevodu Vse razen chardonnayja. Prav tako pa so se v zadnjem času začeli pojavljati zagreti privrženci chardonnayjev, ki zagovarjajo stališče, da je prav chardonnay najboljši pokazatelj terroirja in da zaradi svoje razširjenosti omogoča primerjavo posameznih terroirjev med sabo. Tudi ti se skrivajo za kratico ABC, ki pa v njihovem primeru pomeni Another Bottle Chardonnay oziroma Še eno steklenico chardonnayja.

Pri nas chardonnay, ki je za laškim rizlingom z dobrimi 7 odstotki druga najbolj razširjena bela sorta pri nas, najdemo v vseh treh vinorodnih deželah in v vseh vinorodnih okoliših; največ v Goriških brdih, kjer imajo z njim zasajenih dobrih 15 odstotkov vseh vinogradov.