Pretirana uporaba lahko škoduje
Pretirana uporaba čistilnih sredstev in antibiotikov naj bi vplivala na porast števila obolelih za astmo. Proizvajalci in prodajalci pošiljajo na trg vedno nove kemične izdelke, med njimi tudi čistila z antibakterijskim delovanjem. O tem, kako uporaba teh snovi vpliva na nas in na naše okolje, oglasi ne govorijo. Na leto porabi povprečna družina toliko  čistil, da bi z njimi lahko napolnili veliko kopalno kad. Nekatera čistila, ki vsebujejo močne antibakterijske kemikalije, kot so triklosan, benzalkonij klorid ali kloroheksidin, delujejo podobno kot antibiotiki in le še prispevajo k težavami, ki nastajajo zaradi odpornosti bakterij na tovrstne sestavine.

Čistoča ni vedno dobra
Številni dokazi kažejo na to, da je lahko obsedenost s čistočo škodljiva. Znanstveniki iz Univerze v New Yorku menijo, da imajo otroci dandanes številne bolezni tudi zato, ker njihov imunski sistem ni bil izpostavljen zadostni količini bakterij in umazanije ter se tako ni mogel docela razviti. Število obolelih z astmo se je v zadnjih desetih letih potrojilo, in čeprav je za to delno zaslužna tudi večja ozaveščenost, del krivde leži tudi na čedalje bolj sterilnem okolju, v katerem odraščamo. Izpostavljenost mikrobom lahko tako pravzaprav koristi zdravju. V človekovem organizmu je več milijonov bakterij, mnoge od njih pa so potrebne za vzpostavitev normalnega zdravstvenega stanja. Nič ni narobe, če se otrok kdaj pa kdaj umaže, poudarjajo znanstveniki.