Po kar malce zateženem dnevu nalivov, si človek zaželi ali domače postelje in dolgočasen film, ob katerem bi zaspal, ali pa dober žur, kjer bo pretegnil svoje ude. In če si je kdo v petek, 17. oktobra zaželel prav slednje, mu ni bilo treba dvakrat pomisliti, kam (za)iti. V Gali Hali namreč, je Drumwise že drugič gostoval Čudežna dečka, kakor so ju poimenovali, in sicer Commix.

Okoli pol ene zjutraj je bilo plesišče še dokaj prazno, vendar je Borka z malce nostalgičnim setom hitro ogrel parket in nato gramofone predal Georgeu Levingsu, enemu od omenjenih Čudežnih dečkov. V prvi polovici je sicer razočaral, saj so v začetku na svoj račun prišli ljubitelji hip hop viž in (po)lomljenih, (ne)plesnih "bobenbask". A kdo bi mu zameril, saj je hitro ujel stik še s preostalimi, ki smo se skrivali nekje v ozadju, in drugo polovico seta peljal z ravno pravšnjo hitrostjo, predvsem od komada Be true, ki je morda eden izmed njunih najbolj odmevnih in pompoznih. Iz pompoznosti v nostalgičnost, iz nostalgičnosti pa v poskočne ritme, ob katerih nisi mogel ostati miren, je Levings pustil, da smo "švicali" do treh zjutraj, ko je začel vrteti Lunic.

Drumwiseov "frontman" je presenteljivo vrtel precej šlampasto, saj smo ga v preteklosti že slišali z veliko bolj bleščečimi seti. Morda pa je bil to le znak, da si po dnevu nalivov in dobrega žura, privoščimo tudi domačo posteljo brez dolgočasnega filma, saj je Commix pokazal svoj avanturizem.