"Mama mi neizmerno manjka, a čutim, da je še vedno z nami – le na drugačen način. Njena dejanja ostajajo in še naprej živijo med ljudmi," je povedala Karmen. Dodala je, da še danes prejema sporočila hvaležnosti ljudi, ki jim je Anita pomagala. "Vedno je delala s srcem in z neverjetnim čutom za sočloveka."

Ob spominih je bil iskren tudi Denis Avdić, ki je priznal, da ga Anitina odsotnost še vedno globoko gane. "Meni manjka. Manjka mi pogovor. Ob vsej tehnologiji danes si želim, da bi lahko imel njen glas, njene besede, njene nasvete. Rad bi jo imel ob sebi," je dejal.

Prav zaradi vsega, kar je Anita dala dobrodelnemu maratonu, je bil lanski maraton v celoti posvečen njej. Denis je ob tem poudaril, da jih je prav Anita naučila, kaj pomeni resnična solidarnost, čut za sočloveka in moč povezovanja.

"Ko smo začeli, smo mislili, da vemo, kaj pomeni pomagati. A to smo zares razumeli šele ob Aniti Ogulin. Naučila nas je, da je pravo bogastvo v ljudeh in da lahko skupaj naredimo velike stvari. In jih tudi smo," je povedal Denis.

Dobrodelni maraton tako ni le dogodek, temveč dediščina vrednot, ki jih je Anita Ogulin živela in predala naprej. Mnogi pravijo, da dobrodelnosti brez nje ne bo več – a ravno maraton dokazuje nasprotno. Denis pojasnjuje: "Dobri ljudje, ki vsako leto znova in znova pomagajo po svojih močeh, dokazujejo, da dobrodelnost ne bo izginila. In zaradi teh ljudi maraton obstaja in bo, dokler bomo znali prepoznati stisko sočloveka. To nam gre odlično od rok in verjamem, da bo tako tudi letos."