Hitre diete so praviloma nespametne, tudi sicer pa je malo diet, po katerih kilogrami ne gredo spet hitro navzgor. Kaj je torej najbolj narobe pri veliko dietah – tistih najbolj priljubljenih in drugih?

Diete z nizkim vnosom ogljikovih hidratov. V prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja jih je prvič populariziral Robert Atkins, v devetdesetih pa so spet postale izjemno priljubljene. Visok vnos beljakovin in nizek vnos ogljikovih hidratov obljubljata hitro hujšanje. Slabe strani tovrstnih diet so med drugim lahko zaprtje, težave z ledvicami in dehidracija. In ker se telo navadi, da energijo črpa iz beljakovin, se kilogrami začnejo hitro nabirati, ko v prehrano znova vključite ogljikove hidrate, pravijo nutricionisti.

Diete, iz katerih je izključena (najmanj) ena skupina živil. Načini prehranjevanja, ki zahtevajo popolno odpovedovanje določeni skupini živili (mlečnim izdelkom, sadju, maščobam, ogljikovim hidratom ...), organizem osiromašijo za določene hranilne snovi, med katerimi so tudi težko nadomestljive. Za mnoge nutricioniste je še vedno sporna celo vegetarijanska dieta, saj trdijo, da le malo vegetarijancev ve, kako uspešno nadomestiti meso.

Diete, ki temeljijo na enem živilu. Te diete so še slabše kot diete, ki izključujejo eno skupino živil. Pozabite na "čudežne diete", pri katerih boste živeli samo od grozdja ali rib ali riža ... Kilogrami se bodo po koncu diete vrnili bliskovito.

Diete s "čudežnimi" živili ali sestavinami. V teh dietah imajo pomembno vlogo živila ali/in prehranski dodatki, ki naj bi čudežno raztapljali kilograme. Zeleni čaj ali jabolčni kis v kapsulah (in podobni prehranski dodatki) sta za mnoge prehranske strokovnjake predvsem uspešen marketinški trik.

Stroge razstrupljevalne diete. Med njimi je najbrž najbolj znana dieta Master Cleanse, ki "predpisuje" le uživanje limoninega soka, javorjevega sirupa, kajenskega popra in vode. A nutricionisti opozarjajo, da vse te diete lahko izjemno škodijo telesu.