Slovenske knjižnice še ne omogočajo izposoje e-knjig, saj so, kot je za zurnal24.si povedal Miro Tržan iz Mestne knjižnice Ljubljana, največja ovira izposoje teh dokumentov avtorske pravice, ki so v rokah založnikov.
Slednje namreč preprečujejo izrabo elektronskega dokumenta pred knjigo, "če pa so omogočene, pa so v primerjavi s tiskanim izvodom veliko dražje in za učinek v knjižnici primerjalno ekonomično neučinkovite".
V Osrednji knjižnici Kranj sicer razmišljajo o uvedbi izposoje knjig v digitalni obliki, a bodo pri tem raje dali prednost slepim in slabovidnim.
"Delo v digitalni obliki si lahko nato uporabniki sami predvajajo s programi za prikaz povečanega besedila ali s programi za pretvorbo besedila v zvočni zapis," je za zurnal24.si povedal vodja Osrednje knjižnice Kranj Viljem Leban.
Do e-knjig s pomočjo digitalne knjižnice
Večina knjižnic na svojih spletnih straneh omogoča dostop do tako imenovane Digitalne knjižnice Slovenije, ki deluje v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK).
Uporabnikom je na voljo 631 knjig, med katerimi je na primer tudi Erotika Ivana Cankarja in prva slovenska komedija Antona Tomaža Linharta Županova Micka.
Vodja razvoja digitalne knjižnice NUK Karmen Štular Sotošek je za zurnal24.si dejala, da so te knjige del programa digitalizacije NUK, katerega rezultat je trenutno 1,5 milijona digitalnih strani, ki skupaj predstavljajo prek 300 tisoč enot v obliki člankov, časopisov, fotografij, glasbe ter raziskovalnih sporočil.
Uporabniki, po podatkih Nuka je teh iz dneva v dan več, si lahko dela brezplačno prek omenjene spletne strani naložijo na svoj računalnik.
S prvo digitalizacijo so v Nuku začeli že leta 1996. Najprej so digitalizirali zbirke portretnih fotografij znanih Slovencev, Kopitarjeve zbirke slovanskih srednjeveških kodeksov. Portal dLib.si pa je začel delovati leta 2007.
V primeru, da si zaželite kakšno drugo knjigo iz obdobja med leti 1501 in 1945, jo lahko naročite prek spletne strani www.dlib.si/eod in vam jo na vaš naslov pošljejo v obliki zgoščenke ali pa si jo naložite prek spletne strani.
A tu boste morali stroške digitalizacije nositi sami. Tako boste morali za digitalizacijo dvestostranske knjige odšteti 32 oziroma 26 evrov.
Z dražjo različico boste tako dobili dokument, ki vam bo omogočal iskanje po tekstu ter kopiranje in lepljenje delov besedila ali slik v druge aplikacije.
Slabost digitalne knjižnice je predvsem v tem, da ne omogoča digitalizacije novejših knjig in knjig po letu 1945. Prosto kopiranje in posredovanje elektronske kopije posameznega dela namreč preprečuje Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲