A prebivalci Charleroija, industrijskega mesta z malo več kot 200 tisoč prebivalci, se niso pustili zmesti. Čeprav tudi sami pravijo, da živijo v najbolj depresivnem mestu v Evropi, so se hitro odločili, da lahko neslavni naslov najgršega mesta na svetu dobro unovčijo. Po načelu "živi s tistim, kar imaš, in ne sanjaj o tistem, česar nimaš" so "lovoriko" izkoristili za promocijo svojega mesta in za turiste pripravili urbane safarije. Med ogledom "strašljivega in ostudnega Charleroija", ki ga obkrožajo postindustrijska pustinja, "depresivne vulkanske stene", kupi žlindre in propadajoče tovarne, turisti plezajo po kupih premoga, si ogledajo zapuščeno tovarno in obiščejo hiše, kjer so bili rojeni slavni meščani. Iz mesta, ki so ga Nizozemci v anketi izbrali za najgrše na svetu, sta bila med drugim Belgijka, ki se je leta 2005 med samomorilskim napadom z avtomobilom bombo kot prva belka razstrelila v Bagdadu, in razvpiti ugrabitelj in morilec Marc Dutroux.

Charleroi je morda grd, a vseeno zanimiv.

Razprodano!
Nova turistična taktika se očitno zelo dobro obnese, saj so vse ture po mestu, za katero pravijo, da bolj spominja na Rusijo kot na Zahodno Evropo in ima nadpovprečno veliko brezposelnih, rezervirane za en mesec vnaprej. Vsak dan se sicer mimo Charleroija pelje na tisoče ljudi, ki pristanejo na letališču Brussels South Charleroi Airport, ki je od mesta oddaljeno dobrih sedem kilometrov in ga uporabljajo predvsem nizkocenovni letalski prevozniki. Charleroi pač ni Gent ali Brugge, kamor se vsak dan zgrinjajo turisti.