Oba bosta zadovoljna, če razumeta te razlike in jih znata sčasoma povezati. Brez sklepanja kompromisov pa seveda ne bo šlo. Kaj so torej glavne razlike? Ženske so občutljivejše in natančnejše kot moški ter imajo običajno močnejši občutek za lepo – opažajo podrobnosti, ki večini moških uidejo. Moški se s (po njihovem) nepotrebnimi podrobnostmi ne ukvarjajo in zato urejanje doma velikokrat radi prepustijo ženski.

Po žensko. Ženskam je zelo pomembno, da je dom funkcionalen – to jim olajša stvari, ki jih morajo doma postoriti. Ženske pa želijo tudi, da je dom lep in samo njihov. Drobni detajli, ki dajejo prostoru identiteto, so zato nujni. Igranje z barvnimi odtenki, pohištvom in dekorativnimi tkaninami izraža ženski občutek za estetiko. Ženski senzibilnost in nežnost se kažeta v ljubezni do finih materialov, pohištva mehkih linij, diskretnih učinkov v prostoru ...

Po moško. Moški kriteriji za urejanje doma so drugačni. Moškim funkcionalnost ni tako važna, saj njenega pomanjkanja najpogosteje ne občutijo – moški v večini gospodinjstev še vedno postorijo veliko manj kot ženske. Funkcionalnost potrebujejo le v delovni sobi ali kotičku – želijo dovolj prostora in odlično osvetljenost. Za moške najpomembnejše stvari v stanovanju so praviloma televizorji, računalniki in glasbeni stolpi, pri izbiri pohištva ima udobje zanje prednost pred izgledom, raje kot zaobljeno pohištvo pa imajo pohištvo ostrih robov. Barvam sicer posvečajo precej pozornosti, a moška barvna paleta je skromnejša od ženske – zelena je pač zelena, olivno zelena in travnato zelena pa sta že težji zalogaj.