Meta Gabršek Prosenc

Dobitnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo je spremljala in vrednotila slovensko likovno umetnost skoraj štiri desetletja. S številnimi strokovnimi prispevki je pomembno prispevala k raziskavam likovnega področja, njegovega vrednotenja in promoviranja. Med drugim je prispevala k popularizaciji aktualnih družbenih vprašanj znotraj sodobnih umetniških praks. Ustanovila je tudi videozbirko UGM, do sedaj prvo in edino zbirko slovenske videoumetnosti.

Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo za leto 2007 je prejela Meta Gabršek Prosenc, kustosinja in dolgoletna direktorica Umetnostne galerije Maribor (UGM). V času njenega mandata je postala galerija ena od prepoznavnejših institucij za likovno umetnosti v Sloveniji, pridobila pa si je tudi mednarodni ugled.

Valvasorjeva priznanja za lansko leto so na današnji slovesnosti prejeli Mestni muzej Ljubljana za stalno razstavo Obrazi Ljubljane, dr. Staša Tome, Ivo Božič, dr. Breda Činč Juhant, Mojca Jernejc Kodrič, dr. Tomi Trilar in Ljerka Trampuž za izvirno izvedbo razstave Skrivnosti gozda v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ter Verena Štekar-Vidic, Ivo Svetina in Marjan Rafael Loboda za stalno razstavo o Antonu Tomažu Linhartu z naslovom Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan v Mestnem muzeju Radovljica.


Muzeji pomembni za družbeni napredek
Predsednik Slovenskega muzejskega društva Andrej Smrekar je spomnil, da so muzeji dejavniki družbenega razvoja in napredka.

	Muzeji so simptomi oblikovanja družbenih identitet zaradi dediščine, ki ji posvečajo svojo skrb. Dediščina je namreč tista vrednota, na kateri je mogoče utemeljevati tradicijo in z njo identiteto. Andrej Smrekar

Glede temeljite transformacije muzejev je menil, da se različno fundirane ustanove – muzeji kot ustanove intelektualnih in širših družbenih elit, vpeljanih od zgoraj navzdol, ali kot ustanove lokalnih skupnosti, ki delujejo od spodaj navzgor, – ne izključujejo. Opozoril pa je na težave.

Država je namreč pred dobrimi dvajsetimi leti prevzela financiranje cele mreže muzejev, da bi ob odpovedi dogovorjene sheme financiranja 50/50 med državo in lokalno skupnostjo zavarovala dediščino, zbrano v muzejih. Ta način vzdrževanja je muzejske ustanove elitiziral in izločil iz njihovih okolij. Zato jih čaka težavna naloga. Utemeljevati morajo svoj smisel, obstoj in poslanstvo tudi v skupnostih, ki v muzejih vidijo samo strošek, in v tistih, ki nočejo videti prek svojih upravnih meja. "To je velika naloga in družbena odgovornost muzejskih delavcev danes," je dodal Smrekar.