Otrokov razvoj
Novorojenčki so najbolj nebogljena bitja in prvih nekaj mesecev popolnoma odvisni od mame. Ta s tem, ko se z dojenčkom pogovarja, mu poje in poskuša opisovati svet okoli njega, vanj vloži veliko truda. Ves ta trud in navezovanje stika z otrokom nista zaman, saj to dojenčku pomaga, da se pozneje razvije v samostojno osebo in razume, da ne bo celo večnost prebil ob mami. In to se zgodi zelo kmalu, še preden mama spozna, da se njen otrok lahko igra sam.

To je nekaj čisto naravnega
Dejstvo je, da je vsaka socialna interakcija otroka z zunanjim svetom na neki način naporna. Dojenček ima okrog sebe veliko ljudi, ki "rinejo" v njega, mu pojejo, prigovarjajo, se čutijo dolžne, da se nenehno ukvarjajo z njim in po vsem tem pričakujejo njegov odziv. To je naporno celo za odraslega človeka, kaj šele za malčka. Normalno torej je, da ste starši včasih razdvojeni v iskanju pravega ravnotežja, koliko sebe pravzaprav posvetiti otroku. Vseeno pa bodite veseli takrat, ko bo vaš malček pozabil na vas zato, ker se bo zaigral.

Napačne razlage in čustva
Znanka, ki je mamica dveh otrok, mi je zadnjič priznala, da se je zjokala, ker se je njen dveletni Tilen v vrtcu zaigral s prijatelji, še preden so se za njo zaprla vrata. Večkrat mi je potožila, da je žalostna zaradi tega in da ima občutek, da je Tilen ne potrebuje več. To vsekakor ne drži. Vsaka taka razlaga, ko otrok zbeži v svoj svet, je normalna, vendar ne mislite, da se vaš otrok obrača k igračam, ker mu manjka vaša bližina, ali pa da imate srečo, ker imate zlatega in nezahtevnega otroka. Tako kot odrasli si tudi otroci sami odmerijo kakovostne trenutke zase, kar ne pomeni, da imajo zaradi tega koga manj radi ali da čutijo kakršenkoli primanjkljaj. Še vedno ste samo vi tisti, ki vas bo hotel imeti ob sebi, ko bo žalosten ali negotov zaradi različnih vplivov zunanjega sveta, ki mu je še nepoznan.