Študija ameriškega Nacionalnega združenja za mentalno zdravje, ki je bila objavljena pred dvema letoma, je takoj sprožila odzive med bolniki, strokovnjaki in pristojnimi ustanovami. Želeli so poiskati razloge za tako alarmantno stanje in ugotoviti, kako podaljšati življenjsko dobo pacientov. Izsledki so pokazali, da so bolezni in vzroki smrti med psihiatričnimi bolniki podobni ostalim skupinam bolnikov, recimo nikotin, debelost, diabetes … skratka takšni, s katerimi se je sodobna medicina zmožna soočati.

Skoraj polovico cigaret pokadijo bolniki z duševnimi težavami
Ena od težav je v tem, da so prizadeti bolniki velikokrat pripadniki nižjih slojev, ki niso deležni ustrezne zdravstvene oskrbe. Pogosto zdravniki njihovemu fizičnemu zdravju ne posvečajo dovolj pozornosti, saj menijo, da zaradi svojega duševnega stanja niso zmožni realno oceniti težav. '' Njihovi zelo stvarni simptomi so pogosto spregledani,'' je povedala Wendy Brennan, izvršna direktorica National Alliance on Mental Illness. Eden od najpogostejših razlogov za zgodnjo smrtnost med duševno bolnimi je kajenje. Medtem ko v ZDA kadi okoli 22 odstotkov populacije, je kar 75 odstotkov ljudi s težkimi duševnimi težavami nikotinskih odvisnikov. Raziskava je celo pokazala, da kar 44 odstotkov cigaret v ZDA pokadijo ljudje z zgodovino psihiatričnega zdravljenja. ''Vodil sem državno kliniko in če so bolniki ustrezno sodelovali, so bili nagrajeni s cigaretom, sicer smo jim ga odrekli. Bili smo del problema,'' pa je dejal dr. Bob Glover, vodja Nacionalnega združenja za duševno zdravje. Zveza si sedaj prizadeva, da bi kajenje v psihiatričnih bolnišnicah izkoreninili do leta 2011.

Epidemija znotraj epidemije
Naslednja velika težava je debelost, ki je pri ljudeh z depresijo ali manično depresijo dvakrat pogostejša kot pri ostali populaciji, pri ljudeh z diagnozo shizofrenije pa celo trikrat pogostejše. Delno k temu pripomorejo k temu zdravila. Zdravstvene težave, povezane s prekomerno težo, so pri duševnih bolnikih tako pogoste, da jih strokovnjaki obravnavajo kot epidemijo znotraj epidemije. Tako ima diabetes pri petdesetih letih 13 % bolnikov s shizofrenijo v primerjavi z 8 % v preostali populaciji.

Poleg tega se tudi sami bolniki zaradi nizke samopodobe pogosto ne čutijo vredne, da bi primerno skrbeli sami zase. Zveza se sedaj trudi, da bi za ustrezno obravnavo primerno izobrazila zdravnike, tudi psihiatre, saj se posvečajo predvsem duševnemu zdravju, o fizičnem počutju pacientov pa redko razpravljajo.