V Sub Subu je tokrat odmevala prava čarovniška veselica, kjer je izza mešalnih miz okoli polnoči čaral in ogreval še prazno plesišče Danaja in ga posledično tudi dobro ogrel. Kljub temu, da je zvok nekje med setom malce zaškripal, je prijetno presenetil z dobro izbrano selekcijo boben bask, na katere skoraj nihče ni mogel ostati pri miru. Tako je res dodobra napolnil plesišče in nam dal vedeti, da se lahko kosa tudi s starimi angleškimi sabljami, katerim je predal gramofone.

E-Z Rollers, pravzaprav že legende, ki so se našle v daljnih 80-ih prejšnjega tisočletja, so pri nas sicer že nastopile leta 1999, in sicer na Breakbitnikk festivalu, vendar se jih spomnijo najbrž le stari mački. Novica, da se po skoraj desetletju spet dotaknejo ljubljanskih gramofonov, je razveselila tako mlajše generacije kot omenjene stare mačke.
Pričakovati je bilo torej mehkejši, jazzy drum'n'bass, a smo podlegli tudi hitrejšim lomljenkam, s komadi stare šole v ozadju, kot je Tough at the top, na katerega je marsikdo doma plesal ure in ure. Tako smo bili ponovno opomnjeni, zakaj so E-Z Rollers še vedno med kolekcijo glasbe na domačih računalnikih. Ker so spevni, plesni in predvsem "izi".
Po dobrih dveh urah teh E-Z melodij, je pred odrom še vrelo in najverjetneje so tisti najbolj vzdržni, ob Bessu in Cabronu, do ranega prvonovembrskega jutra pregnali tudi vse navzoče čarovnice.