Pred vrati je nova predstava Šminka in Sekirca, ki ste jo napisali za Rebeko Dremelj in Heleno Blagne, a je Heleno v zadnjem trenutku zamenjala Gorka Berden. Vam je všeč, kako sta interpretirali vaše besedilo?
V osnovi sem igralka in šele potem scenaristka in režiserka. Nekatere svoje predstave sem tudi producirala in imam vpogled v ustvarjalno delo z vseh kotom, zato se mi zdi, da zelo dobro razumem, kdaj ustvarjalcu pomagaš in kdaj ga motiš. Tekstopisec je tisti, ki odda svoje delo, nato pa mora ekipi zaupati. Zelo se veselim predstave, saj sem prvič v življenju napisala besedilo brez da bi bila vpletena v kakšen drug ustvarjalni vidik. Ko sta danes naredili en izsek iz besedila, sem kar ploskati začela, ker sem prvič videla dva lika, ki sta prej obstajala le v moji glavi.
Ste vedeli, da vlogi pišete za Rebeko in Heleno oziroma kasneje je Heleno zamenjala Gorka Berden?
V osnovi je bilo to napisano za Rebeko in Heleno, a je prišlo do tega, da so kasneje potem izbrali Gorko, ki se mi zdi izvrstna. Obožujem jo, odkar se poznava, leta in leta se imava strašno radi kot prijateljici in igralki.
Še vedno pa tudi sami stojite na odru z dvema uspešnima predstavama, Trip to Las Vega Show in Ženske brez filtra.
Trip to Las Vegas šov je stand-up koncert s tremi izjemnimi izvajalci. Oto Pestner, Uroš Perič, Omar Naber in moja malenkost. Najboljša glasba iz zlatih časov Las Vegasa. Fantastična glasba in oni trije skupaj je nekaj tako veličastnega, da na koncu cela dvorna pleše in poje. To je tako čudovito sodelovanje, v okviru katerega igram tri različne vloge. Aktualna predstava pa so tudi Ženske brez filtra, ki sva jo napisali s Tanjo Kocman, nedavno smo imele stoto ponovitev.
Aktivni ste na številnih ustvarjalnih področjih, pa si znate vzeti čas zase, sploh po izkušnji z boleznijo?
Imam to srečo, da v zadnjih dveh letih sodelujem z ekipami, s katerimi nimam občutka, da delam in to mi je res v veselje. Takšnega ustvarjenega mira, kot ga imam sedaj v Popup Teatru, še nisem imela. Veliko mi pomeni tudi to, da nisem izmučena od nepotrebnih stvari. Ko si človek izbere tak poklic, kot sem si ga jaz, ga mora izbrati zaradi notranje želje in ko ga lahko opravlja z mirom in veseljem, je to najlepše.
Že od Muce Mace ste veljali za seks simbol na naši gledališki, filmski in televizijski sceni, sedaj ste z Marilyn v predstavi Trip to Las Vegas spet v nekem fatalnem liku, vam je to skozi kariero v čast ali vas je obremenjevalo?
Kot mlado igralko me je zelo obremenjevalo, da sem s predstavo Muca Maca ali Brez ljubezni mi živeti ni, ki jo je spremljal videospot in pesem, dobila ta predznak. Na to sem gledala kot na ustvarjalni trenutek, a so me zelo zapakirali, da sem to jaz. Konstantno ta pridevnik zraven, seksi. Zdi se mi, da me je omejevalo. Da so me naenkrat tudi kolegi videvati tako in sem bila manj zasedena v raznolikih vlogah kot bi si želela. Sedaj pa lahko rečem, da se mi še vedno dogaja, da hodim po ulici in mi mladi ljudje rečejo Muca Maca in dandanes se mi zdi to fino. Si rečem, če bom še pri osemdesetih Muca Maca, pa naj bo tako. Tudi zato, ker ustvariš nekaj, kar želiš. Jaz sem si mogla sama ustvariti kariero in sem si tudi jo, takšno, kot sem si želela. Zato mi danes to ni odveč. Morda je bilo več boja, ampak, si rečem, če ne bi bilo tako, pa ne bi bila tako ustvarjalna. Vedno moramo pogledati čez prizmo dobrega in lepega.
Če se dotakneva še ljubezni, nedavno ste povedali, da dolgo časa ob sebi niste imeli partnerja, ki bi vas tako podiral kot vas sedanji izbranec. Koliko vam to pomeni zasebno in kot umetnici?
V prvi vrsti to, da si lahko miren, da zaupaš in veš, da imaš nekoga, na katerega se lahko nasloniš. V svojem poklicu sem žal videla tudi to, da ni samo po sebi umevno, da je partner ponosen nate in da ti privošči. Žal je še vedno pogosto tako, da se moški ob uspešnih ženskah počutijo ogrožene, namesto da bi bili za svojo partnerko veseli. Včasih pa tudi nezavedno čutiš, da ti partner ne privošči in da ni vesel zate, kar se meni zdi izjemno žalostno.
Pa ne samo na oboževalce, tudi uspehe?
Na eno in drugo. Če se odločiš za nekoga in ga imaš rad, si z njim. Jaz nikoli nisem begala naokoli. Zakaj bi iskala drugje, če sem zadovoljna? Pa tudi moj poklic je bil vedno lep in krasen, nikoli pa mi ni bilo do slave. To pač pride zraven. A če bi lahko izbirala, bi se slavi odpovedala. To potegne za sabo toliko stvari, ki so neizbežne, ni pa to moja izbira, da bi se rada kazala naokrog. In zato si tudi želiš imeti ob sebi partnerja, ki razume, da je to del poklica in da to sprejme.
Naj se pogleda u špegu pa pol natakne bikini...je za premislit...
Kako mislite najbolj zaželena? Pa. Kdo vam piše članke. Otroci? A si vsi želijo njo? Ne razumem.