Pred kratkim se je v eni od mariborskih osnovnih šol med učenci spet pojavil oslovski kašelj (zaznali so pet primerov), otroška bolezen, za katero lahko zbolijo tudi odrasli. V zadnjem desetletju se tako pri nas kot v drugih evropskih državah ta bolezen pojavlja nekoliko pogosteje, čeprav so otroci proti njej cepljeni. Ali torej to pomeni, da je cepljenje neučinkovito?

Imunost čez čas upade

"Oslovski kašelj je zelo nalezljiv," pravi Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Cepljenje proti oslovskemu kašlju se v Sloveniji izvaja pri otrocih od dopolnjenih treh mesecev; tri odmerke dobijo v prvem letu starosti, poživitveni odmerek v drugem letu starosti, še en poživitveni odmerek pa v 3. razredu osnovne šole (OŠ), ker imunost po cepljenju (pa tudi po preboleli bolezni) pri nekaterih relativno hitro upade. Zato se lahko zgodi, da tudi cepljeni otroci zbolijo za oslovskim kašljem," pojavljanje bolezni pojasnjuje strokovnjakinja. Po njenih besedah je precepljenost proti oslovskemu kašlju (s petvalentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Hib in otroški paralizi) v Sloveniji visoka, giblje se okrog 95 odstotkov.

Poživitev cepiva

Prav zaradi povečanja obolevnosti oziroma časovno omejenega stoodstotnega učinkovanja cepiva so številne evropske države že uvedle poživitvene odmerke cepiva (oziroma ponovno cepljenje) proti oslovskemu kašlju pri mladostnikih. "Pri nas je bil na podlagi epidemioloških podatkov o povečani obolevnosti za oslovskim kašljem v starosti do 15 let leta 2009 uveden poživitveni odmerek cepiva proti oslovskemu kašlju pri osmih letih (3. razred OŠ," pravi Grgič Vitkova.

Ne samo pri otrocih

"Oslovski kašelj se zagotovo pojavlja tudi pri odraslih, vendar je prijavljenih in diagnosticiranih primerov malo, ker zdravniki verjetno pri odraslih premalokrat pomislijo na oslovski kašelj," izpostavlja strokovnjakinja. V prihodnosti bo po njenem mnenju zato treba razmisliti o uvedbi dodatnih poživitvenih odmerkov tudi pri mladostnikih in odraslih, še posebej pa je smiselno priporočanje cepljenja tistim ljudem, ki so ali bodo v stiku s še ne cepljenimi dojenčki (staršem, starim staršem in tudi nosečnicam) ali ljudmi z oslabljeno imunostjo. Te skupine bolezen namreč najbolj ogroža, visoka precepljenost pa zmanjšuje kroženje povzročitelja v populaciji, kar pomeni, da je možnost, da se ti najbolj ogroženi posamezniki srečajo s to boleznijo, bistveno manjša, kot bi bila ob nižji precepljenosti.