Ponedeljek bo z odpiranjem ponudb za projekt e-Zdravje ključen dan za slovenska podjetja v industriji informacijske tehnologije. Ker se da največja – in samo ta pridejo v poštev – prešteti na prste ene roke, ta že mesece bijejo boj. Obtožbe, podtikanja, lobiranja. Med “prerivanjem” je padla tudi že prva prijava protikorupcijski komisiji. Povsem lahko se zgodi, da bo še kakšna. Dokaj natančno lahko napovem tudi kako revizijo – in projekt se bo 
zavlekel.

Denar. Da ne bo pomote: v tej stoinvečmilijonski evrski igri med informatiki ni nedolžnih podjetij. V teh 20 letih so vsi izgubljali, predvsem pa se je večina teh, ki se bodo prijavila na ponedeljkov razpis, na račun državne uprave finančno prav nemarno zredila. Zato si upam staviti mesečno plačo, da se na koncu ne bodo poklala 
do kosti.

Zakaj? Ker bodo dobili posel pri drugih razpisih. Javna naročila so zlata jama za vse in informatiki niso nikakršna izjema, prej pravilo. Zato se mi morebitni poraženci e-Zdravja, razni microsofti, hermesovci, srci, marandi in drugi, prav nič ne smilijo.

Zdravstveni sektor je e-podhranjen, a tako zapleten, da je informacijski sitem, denimo za davkarijo, v primerjavi z njim mala malica. E-Zdravje je tudi projekt presežnikov: do leta 2015 bo porabljenih 66, do 2023 pa predvidoma 133 milijonov evrov. Ste si izračunali, koliko denarja je to, recimo v tolarjih? 24 milijard in 792 milijonov tolarjev!