Razstavo je posebej za Cankarjev dom v sklopu festivala Egipt v Ljubljani zasnoval italijanski egiptolog Francesco Tiradritti. Po mnenju organizatorjev jo je zasnoval znanstveno, a hkrati za širšo javnost, izbral pa si je eno izmed najzahtevnejših tem v egiptologiji – obravnavo arhaizmov in pomena zgodovine v starem Egiptu. Razstava obsega čas od začetka 7. do sredine 6. stoletja pr. n. št., poleg faraonske renesanse pa so predstavljena klasična obdobja egipčanske zgodovine – staro, srednje in novo kraljestvo.

Razstavljena dela so pripeljali iz najpomembnejših evropskih muzejev: Britanskega muzeja iz Londona, pariškega Louvra, dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja, egipčanskih muzejev v Berlinu, Münchnu in Firencah ter muzejev iz sosednjih držav: tržaškega Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost, budimpeškega Muzeja lepih umetnosti in zagrebškega Arheološkega muzeja. Nekaj razstavnih predmetov izvira iz zasebne zbirke Giuseppeja Sinopolija.

Kamen iz Palerma
Najpomembnejša pridobitev na razstavi prihaja iz arheološkega muzeja Antonio Salinas iz Palerma. Gre za fragment amfibolitičnega diorita, visok 43 in širok 30 centimetrov. Najdba je tako slavna, da je splošno znana kot kamen iz Palerma. Izvorno je bil del večjega spomenika, ki naj bi bil širok več kot dva metra. Čeprav gre le za fragment večjega spomenika, je bila ta najdba od začetka 20. stoletja eden izmed najpomembnejših virov za zgodovinsko rekonstrukcijo najstarejših obdobij egipčanske zgodovine. Na obeh ploskvah kamna so vklesani hieroglifski napisi z letopisi vladarjev Egipta od začetka zgodovine pa vsaj do Neferirkareja Kakaija, kralja iz V. dinastije (2446–2426 pr. n. št.). Kamen je posebej za ljubljansko razstavo prvič zapustil Palermo, odkar je sredi 19. stoletja postal del tamkajšnje arheološke zbirke.