Journal of Sexual Medicine je bil pobudnik za tovrstno raziskavo, kjer so znanstveniki preučevali 1.800 žensk, pri katerih niso našli nobenega dokaza, da znamenita točka G obstaja.
Avtorica raziskave Andrea BurriNeodgovorno je govoriti o nečem, za kar ni nobenih dokazov, da sploh obstaja.
Vse le plod domišljije?
Ekipa raziskovalcev fakultete The King's College London, ki se je lotila tega projekta, je pred raziskavo postavila hipotezo, da je točka G le plod ženske domišljije, skozi leta pa so številne revije to le še spodbujale. In končni rezultati so potrdili njihove domneve.
A seksologinja Beverley Whipple, ki je znanstvenike spremljala pri projektu, je pojasnila, da so se celotne zadeve lotili napačno. V svojo raziskavo namreč niso zajeli homoseksualnih ali biseksualnih žensk, kar je posledično zmanjšalo možnosti za odkritje točke G. Poleg tega so zanemarili dejstvo, da je za najdbo točke G ključnega pomena menjavanje spolnih položajev.
Mitološko?
Profesor Tim Spector, ki je sodeloval pri raziskavi, pa je drugačnega mnenja. "Nekatere ženske mislijo, da točke G ne najdejo zaradi diete ali pretirane telovadbe, a dejstvo je, da te opevane erogene cone ni mogoče najti." Dodal je še, da so se študije lotili predvsem zato, da ženskam (in moškim) dokažejo, da je ideja o točki G popolnoma subjektivna.
Seksualna psihologinja Dr. Petra BoyntonNič ni narobe, če se lotite iskanja G-točke. Ampak ne bodite zaskrbljeni, če je ne najdete.
Točko G so poimenovali po nemškem ginekologu Ernstu Gräfenbergu, ki je "mitološko" erogeno cono opisal pred več kot petdesetimi leti. Točka naj bi ležala od 2,5 do 5 centimetrov globoko znotraj sprednje stene vagine. Je otipljiva in ima v stanju nevzburjenosti velikost graha, v stanju vzburjenosti pa naj bi se povečala za dvakrat.
Vse odtlej so točko iskali znanstveniki po vsem svetu, nazadnje so se misije "nemogoče" lotili Italijani, ki naj bi jo s pomočjo ultrazvoka končno našli. A kasneje so odstopili od "odkritja" s pojasnilom, da so se zmotili.