Značilna barva lososa, ki ga kupite v trgovinah (neobdelanega ali dimljenega), je umetnega izvora, čeprav na embalaži prisotnost teh barvil ni posebej označena. Rejci lososom (in drugim živalim) barvila namreč dodajajo že v krmo, in sicer zgolj zato, da bi imelo meso na policah trgovin oziroma na krožnikih potrošnikov privlačnejši videz. Za pojasnilo, kaj se skriva v krmnih dodatkih in koliko so barvila varna, smo se obrnili na Upravo Republike Slovenije za varno hrano (UVHVVR), kjer pravijo, da ni razloga za skrb.

Pod nadzorom EU

"Krmni dodatki se lahko dodajajo krmi le pod posebnimi pogoji, to je v skladu z izdanim dovoljenjem posameznemu krmnemu dodatku. Dovoljenja so proizvodom kot krmnim dodatkom izdana v obliki pravnih aktov (uredb komisije), ki se neposredno uporabljajo v državah članicah," poudarjajo na UVHVVR. Dovoljenje se izda le proizvodom, ki so prestali predpisan postopek presoje, v katerem je bilo ugotovljeno, da so varni (ne vplivajo škodljivo na zdravje živali, ljudi ali okolje) in učinkoviti. Losos, ki živi v naravnem okolju, svojo barvo sicer dobi naravno z uživanjem rakcev, ki vsebujejo ta barvila, ekološko gojeni lososi pa so praviloma bolj bledi, saj jih hranijo s krmo brez dodanih umetnih barvil.

Cena ne laže

Če niste prepričani, ali je losos, ki ga kupujete, gojen na ekološki način, se orientirajte po ceni, saj je ekološko gojeni losos vsaj enkrat dražji od običajnega. Naj vas navedbe, da gre za "divji atlantski losos", ne zavedejo, saj gre le za vrsto ribe in ne za način gojenja.